22. april – Dan Zemlje

22. april – Dan Zemlje

Rojstni dan našega planeta

Zemlja se je rodila pred približno 4 milijardami let in pol. Ker nismo čisto prepričani, kdaj ima rojstni dan, smo se odločili, da ji praznovanje pripravimo 22. aprila.

Zemlja je tretji planet od Sonca. Kolikor nam je doslej znano, je to edini planet v Osončju na katerem je življenje.

Vsi planeti v našem osončju so poimenovani po grških ali rimskih božanstvih, razen planeta Zemlja. Ime prihaja iz Anglo-saksonske besede Erda, ki pomeni zemlja ali prst. V rimski mitologiji je bila boginja Zemlje Tellus - rodovitna prst (grško: Gaia, terra mater - mater Zemlja).

Zanimivo pa je, da kar 71 odstotkov Zemlje pokriva voda. Znanstveniki so ocenili, da bi iz nje lahko naredili kocko s stranico 1 km.

Zemlja ni popolnoma okrogla

Okoli ekvatorja je nekoliko izbočena. Zemlja se na ekvatorju vrti s hitrostjo 1.6000 km na uro. Velika centrifugalna sila njeno maso potiska navzven, zato kopno in oceana tvorijo manjšo izboklino.

Če bi morali vso zgodovino Zemlje od začetka njenega obstoja (pred približno 4,5 milijarde let) strniti v 24 ur, bi se prve preproste oblike življenja pojavile ob 4. uri zjutraj, prve rastline ob 22.24 zvečer, dinozavri bi izumrli ob 23.41 zvečer, človeška zgodovina pa bi se začela ob 23.58 in 43 sekund. (vir)

Dan ni dolg 24 ur

Zemlja se zavrti okoli osi v 23 urah, 56 minutah in 4 sekundah. Glede na pozicijo v orbiti pa lahko to variira tudi do 16 minut. To je tudi razlog za prestopno leto.

Da je treba za planet, ki pridno kroži okoli Sonca in nam zagotavlja zrak, vodo, hrano in prostor, skrbeti vsak dan, pa veste tudi vi.

 

  • Uživaj hrano, ki je pridelana lokalno (visoke grede). Vklopi domišljijo in ostanke hrane uporabi za nov obrok, ostanke sadja in zelenjave pa za smutije ali marmelade.
  • Kupi le stvari, ki jih res potrebuješ. In tako ne ustvarjaj nepotrebnih odpadkov. Ali veš kaj se zgodi z odpadki?
  • Odpovej se predmetom za enkratno uporabo. Predvsem plastiki za enkratno uporabo. Namesto plastenke tako izberi bidon ali steklenico.
  • Preveri svoj ogljični odtis. Včasih se lahko na pot odpraviš peš ali pa s kolesom.

Gozd in podnebne spremembe

Slovenski gozdovi so narodovo naravno bogastvo, ki ga želimo ohraniti za prihodnje rodove. Zato so ujme, ki so v zadnjem desetletju prizadele gozd v Sloveniji, resno opozorilo, da bodo prilagoditve v gozdnih sestojih nujne. Gozdarska stroka vodi raziskave, ki dajejo že prve odgovore na vprašanja, kako pomagati gozdu v njegovem prilagajanju neizogibnim spremembam temperature in vlažnosti, močnim vetrovom in vodnim ujmam.

Za stopinjo preveč

Reke in potoki so poplavljali od nekdaj in tudi suše niso nič novega. Še nedolgo tega smo govorili o petstoletnih in stoletnih poplavah in sušah, danes pa so te veliko bolj pogoste. Pridejo nenadoma in povzročajo katastrofe. Suše se pojavljajo celo tam, kjer jih nekoč niso poznali. Zakaj je tako?

Dva vodika, en kisik

Dva vodika, en kisik je 50-minutni dokumentarni film, ki vodo obravnava iz različnih vidikov, tudi z aspekta, kako podnebne spremembe vplivajo na vodni krog. Šele, ko nas prizadene katastrofalna vodna ujma, se za hip zamislimo, da se nam narava maščuje za naše mačehovsko ravnanje. 

Podnebne spremembe močno vplivajo tudi na biodiverziteto. 


Biodiverziteta s Tomom Turkom

Dr. Tom Turk nas pelje na morsko obalo in v podvodni svet Jadranskega morja. Biodiverziteta morja je v nevarnosti – ogroženih je 30 % morskih psov, 33 % koral in 27 % rakov. Kako smo ljudje povzročili takšno stanje in ali ga sploh še lahko popravimo?


Biodiverziteta z Marjano Hönigsfeld Adamič

Biologinja Marjana Hönigsfeld Adamič nas vabi na Goričko, ob reko Savo in v pragozd. Biodiverziteta na kopnem in v vodnih ekosistemih upada zaradi posegov ljudi, čeprav smo od nje seveda odvisni. Biotska raznovrstnost je namreč razlog za čisto pitno vodo, zrak in hrano, ki jih za preživetje potrebujemo tudi ljudje.


Biodiverziteta z Davorinom Tometom

Ekolog dr. Davorin Tome razmišlja o velikih izumiranjih. Biodiverziteta na planetu je spet tik pred še enim, šestim velikim izumiranjem. Povzročamo ga ljudje. Ne vemo pa, ali bomo ljudje veliko izumiranje preživeli ali pač ne.

Življenje na travniku

Travniki so eden najbolj ogroženih okolij danes. Ste vedeli, da na kvadratnem metru travnika lahko najdemo kar 80 rastlinskih vrst? V Sloveniji so travniki večinoma rezultat človekovega delovanja. Oddaja prikazuje pestrost in varovanje travnikov v Sloveniji.

Tudi na Triglavski zakladnici bomo do jeseni 2020 pripravili vsebine vezane na podnebne spremembe.

Več o biodiverziteti - fantastični raznolikosti življenja, ki je ena najbolj dragocenih in najbolj žlahtnih značilnosti našega planeta, saj je ključni element ekosistemskih storitev, od katerih smo odvisni, ozavešča tudi projekt LIFE NATURAVIVA: Biodiverziteta - Umetnost življenja. S projektom želimo razkriti izjemne naravne dragocenosti Slovenije in njihov pomen ter osvetliti nevarnosti, ki jim pretijo. Slovenija se ponaša z eno najvišjih biotskih pestrosti v Evropi, ki pa ni dovolj prepoznana in zato ne dovolj cenjena. 

Cilji učnega načrta

22. april - Dan Zemlje

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.

1. razred:

SPO: 

  • učenci znajo pojasniti, kako sami dejavno prispevajo k varovanju in ohranjanju naravnega okolja ter k urejanju okolja, v katerem živijo
  • cilj vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj zajema zavedanje zdajšnjih in prihodnjih okoljskih in družbenih vprašanj človeštva ter s tem povezano ohranjanje naravnega okolja in sonaravno gospodarjenje z njim.

ŠPO:

  • učenci oblikujejo pozitivne vedenjske vzorce (strpno in prijateljsko vedenje v skupini, upoštevanje pravil v igrah in športnega obnašanja, odgovorno ravnanje s športno opremo, odgovoren odnos do narave in okolja)

2. razred:

SPO:

  • učenci spoznajo, kako lahko dejavno prispeva k varovanju ter ohranjanju naravnega okolja
  • učenci znajo pojasniti, kako sami dejavno prispevajo k varovanju in ohranjanju naravnega okolja ter k urejanju okolja, v katerem živijo
  • cilj vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj zajema zavedanje zdajšnjih in prihodnjih okoljskih in družbenih vprašanj človeštva ter s tem povezano ohranjanje naravnega okolja in sonaravno gospodarjenje z njim.

ŠPO:

  • učenci oblikujejo pozitivne vedenjske vzorce (strpno in prijateljsko vedenje v skupini, upoštevanje pravil v igrah in športnega obnašanja, odgovorno ravnanje s športno opremo, odgovoren odnos do narave in okolja)

3. razred:

SPO:

  • učenci vedo, da ob proizvodnji in v vsakdanjem življenju nastajajo odpadki
  • učenci znajo opisati ustrezna ravnanja z odpadki, za varovanje in vzdrževanje okolja
  • učenci spoznajo, kako potrošništvo vpliva na okolje
  • učenci znajo pojasniti, kako sami dejavno prispevajo k varovanju in ohranjanju naravnega okolja ter k urejanju okolja, v katerem živijo
  • učenci razvijajo čut za varovanje okolja
  • učenci spoznajo, kako ljudje vplivajo na naravo in kako lahko prispevajo k varovanju okolja
  • učenci poznajo različna prometna sredstva in objekte ter njihovo vlogo v prometu (kolo, motor, avto, avtobus, tovorno vozilo, vlak, letalo, ladja itd.) in okolju
  • učenci vedo, da promet onesnažuje zrak, vodo in prst (če ni nujno, izberemo za pot sredstvo, ki manj onesnažuje, gremo peš, s kolesom, vlakom)
  • cilj vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj zajema zavedanje zdajšnjih in prihodnjih okoljskih in družbenih vprašanj človeštva ter s tem povezano ohranjanje naravnega okolja in sonaravno gospodarjenje z njim

ŠPO:

  • učenci oblikujejo pozitivne vedenjske vzorce (strpno in prijateljsko vedenje v skupini, upoštevanje pravil v igrah in športnega obnašanja, odgovorno ravnanje s športno opremo, odgovoren odnos do narave in okolja)

4. razred:

NIT:

  • učenci znajo utemeljiti pomen ločenega zbiranja odpadkov
  • učenci znajo razložiti škodljivost divjih odlagališč in vrednotiti pomen urejenih odlagališč
  • učenci znajo dokazati, da se odpadki lahko uporabljajo kot surovine (organski odpadki, papir, plastika, kovine)
  • učenci spoznavajo, da moramo varčevati z naravnimi viri
  • učenci spoznajo, da je treba ohranjati različnost in pestrost v naravi, in sicer tako, da se ogibamo nepopravljivim procesom, ki razlike v naravi zmanjšujejo in odpravljajo
  • učenci se navajajo na sodelovanje pri odločanju o večjih znanstvenih in tehničnih projektih, za katere je treba skupaj in vnaprej presoditi, ali so etično sprejemljivi, tehnološko smotrni in gospodarsko obetavni (trajnostni razvoj).
  • učenci oblikujejo pozitiven odnos do narave in tehnike ter kritičen odnos do posegov v naravo, zavedajo se pomena trajnostnega razvoja.

5. razred:

NIT:

  • učenci spoznavajo, da moramo varčevati z naravnimi viri
  • učenci spoznajo, da je treba ohranjati različnost in pestrost v naravi, in sicer tako, da se ogibamo nepopravljivim procesom, ki razlike v naravi zmanjšujejo in odpravljajo
  • učenci se navajajo na sodelovanje pri odločanju o večjih znanstvenih in tehničnih projektih, za katere je treba skupaj in vnaprej presoditi, ali so etično sprejemljivi, tehnološko smotrni in gospodarsko obetavni (trajnostni razvoj).
  • učenci oblikujejo pozitiven odnos do narave in tehnike ter kritičen odnos do posegov v naravo, zavedajo se pomena trajnostnega razvoja

6. razred:

NAR:

  • učenci se zavedajo vrednosti in občutljivosti naravnega in antropogenega okolja, oblikujejo pozitiven in odgovoren odnos do narave ter spoštovanje do vseh oblik življenja
  • učenci spoznajo, kako lahko sami z ustreznim ravnanjem prispevajo k varovanju okolja, in se ob tem zavedo pomembnega vpliva vsakega posameznika na okolje

GEO:

  • učenci spoznajo najosnovnejše zakonitosti položaja in gibanja Zemlje v vesolju
  • učenci iz grafičnega prikaza ugotovijo, kolikšen del zemeljske površine je pokrit z vodo in kopnim

GOS:

  • učenci razlikujejo vrste odpadkov
  • učenci razvrščajo odpadke in jih pravilno odlagajo
  • učenci spoznajo racionalno uporabo odpadkov – reciklaža

7. razred:

NAR:

  • učenci se zavedajo vrednosti in občutljivosti naravnega in antropogenega okolja in oblikujejo pozitiven in odgovoren odnos do narave ter spoštovanje do vseh oblik življenja
  • učenci so sposobni prepoznavati in razumevati okoljsko problematiko ter odgovorno in aktivno sodelovati pri razreševanju in trajnostnem oziroma sonaravnem razvoju
  • učenci spoznajo pomen biotske pestrosti za stabilnost ekosistema
  • učenci razumejo, da biotsko pestrost ohranjamo z neposrednim varovanjem vse narave in biosfere nasploh, s sonaravno rabo krajine in trajnostnim razvojem, še posebej na zavarovanih območjih
  • učenci spoznajo, da se zaradi naravnih vzrokov (npr. poplave, vulkani) in človekovih dejavnosti lahko v vodi, zraku in tleh poveča vsebnost snovi (onesnaževalcev), ki škodljivo vplivajo na organizme in s tem rušijo naravno ravnovesje
  • učenci spoznajo vzroke za povečevanje emisij plinov (ogljikov dioksid, metan, dušikovi oksidi) in s tem povezanim prekomernim segrevanjem ozračja (povečan učinek tople grede), ki se odraža na spreminjanju podnebja in na kopenskih in vodnih ekosistemih

8. razred:

FIZ:

  • učenci si privzgajajo spoštljiv odnos do okolja in narave

BIO

  • učenci se zavedajo pomena biodiverzitete, razvijajo sposobnost za njeno prepoznavanje na različnih organizacijskih ravneh živih sistemov in odgovoren odnos do njenega ohranjanja
  • učenci razvijajo ustrezen in odgovoren odnos do narave na podlagi znanja in razumevanja ter interes za njeno aktivno ohranjanje
  • učenci se ozaveščajo o nujnosti trajnostnega razvoja in razumevanja družbene in lastne odgovornosti za prihodnost ekosistemov in biosfere
  • učenci razvijajo sposobnost za prepoznavanje kompleksnih problemov in njihovo reševanje (tudi z interdisciplinarnim pristopom) ter znanstven način razmišljanja

9. razred:

BIO:

  • učenci se zavedajo pomena biodiverzitete, razvijajo sposobnost za njeno prepoznavanje na različnih organizacijskih ravneh živih sistemov in odgovoren odnos do njenega ohranjanja
  • učenci razvijajo ustrezen in odgovoren odnos do narave na podlagi znanja in razumevanja ter interes za njeno aktivno ohranjanje
  • učenci se ozaveščajo o nujnosti trajnostnega razvoja in razumevanja družbene in lastne odgovornosti za prihodnost ekosistemov in biosfere
  • učenci razvijajo sposobnost za prepoznavanje kompleksnih problemov in njihovo reševanje (tudi z interdisciplinarnim pristopom) ter znanstven način razmišljanja
  • učenci spoznajo, da ima vsaka vrsta omejeno sposobnost prilagajanja na spremembe okolja in da vrsta izumre, če se okolje nenadno preveč spremeni
  • učenci razumejo, da se biotska pestrost kaže na različnih ravneh (znotrajvrstna genetska pestrost,estrost vrst v življenjskih združbah, pestrost ekosistemov)
  • - učenci razumejo razloge za veliko biotsko pestrost v Sloveniji in da moramo za ohranjanje biotske pestrosti ohranjati tudi različne habitate
  • učenci razumejo vplive človeka na biotske sisteme (organizmi, ekosistemi, biosfera) in te vplive raziščejo v lastnem okolju (urbanizacija, prekomerna raba naravnih virov, degradacija in drobljenje ekosistemov, onesnaževanje okolja idr.)
  • učenci spoznajo, da je biotska pestrost rezultat milijone let dolge evolucije živega sveta in temelj za delovanje ekosistemov in biosfere, s tem pa tudi temelj za človekovo preživetje (npr. hrana, naravni viri)
  • učenci razumejo, da so organizmi (vključno s človekom) imeli in še imajo pomembno vlogo pri spreminjanju našega planeta (vpliv na zgradbo ozračja, sodelovanje pri nastajanju nekaterih tipov kamnin ter pri preperevanju kamnin in nastajanju prsti)
  • učenci razumejo, da biotsko pestrost ohranjamo z neposrednim varovanjem vse narave in biosfere nasploh, s sonaravno rabo krajine in trajnostnim razvojem, izjemoma še posebej na zavarovanih območjih; spoznajo namen (slovenske in mednarodne) področne zakonodaje
  • učenci spoznajo vzroke in posledice globalnega segrevanja (okrepljen učinek tople grede)učenci razumejo načela trajnostnega razvoja in s svojim ravnanjem prispevajo k trajnostnemu razvoju v lastnem okolju in se aktivno vključujejo v ozaveščanje o tej problematiki

GEO:

  • učenci opiše vrste prometa, njihove prednosti in pomanjkljivosti glede na zmogljivost in onesnaževanje okolja

FIZ:

  • učenci si privzgajajo spoštljiv odnos do okolja in narave

 

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omogočil