Zemlja je tretji planet od Sonca. Kolikor nam je doslej znano, je to edini planet v Osončju na katerem je življenje.
Vsi planeti v našem osončju so poimenovani po grških ali rimskih božanstvih, razen planeta Zemlja. Ime prihaja iz Anglo-saksonske besede Erda, ki pomeni zemlja ali prst. V rimski mitologiji je bila boginja Zemlje Tellus - rodovitna prst (grško: Gaia, terra mater - mater Zemlja).
Zanimivo pa je, da kar 71 odstotkov Zemlje pokriva voda. Znanstveniki so ocenili, da bi iz nje lahko naredili kocko s stranico 1 km.
Zemlja ni popolnoma okrogla
Okoli ekvatorja je nekoliko izbočena. Zemlja se na ekvatorju vrti s hitrostjo 1.6000 km na uro. Velika centrifugalna sila njeno maso potiska navzven, zato kopno in oceana tvorijo manjšo izboklino.
Če bi morali vso zgodovino Zemlje od začetka njenega obstoja (pred približno 4,5 milijarde let) strniti v 24 ur, bi se prve preproste oblike življenja pojavile ob 4. uri zjutraj, prve rastline ob 22.24 zvečer, dinozavri bi izumrli ob 23.41 zvečer, človeška zgodovina pa bi se začela ob 23.58 in 43 sekund. (vir)
Dan ni dolg 24 ur
Zemlja se zavrti okoli osi v 23 urah, 56 minutah in 4 sekundah. Glede na pozicijo v orbiti pa lahko to variira tudi do 16 minut. To je tudi razlog za prestopno leto.
Da je treba za planet, ki pridno kroži okoli Sonca in nam zagotavlja zrak, vodo, hrano in prostor, skrbeti vsak dan, pa veste tudi vi.
Slovenski gozdovi so narodovo naravno bogastvo, ki ga želimo ohraniti za prihodnje rodove. Zato so ujme, ki so v zadnjem desetletju prizadele gozd v Sloveniji, resno opozorilo, da bodo prilagoditve v gozdnih sestojih nujne. Gozdarska stroka vodi raziskave, ki dajejo že prve odgovore na vprašanja, kako pomagati gozdu v njegovem prilagajanju neizogibnim spremembam temperature in vlažnosti, močnim vetrovom in vodnim ujmam.
Reke in potoki so poplavljali od nekdaj in tudi suše niso nič novega. Še nedolgo tega smo govorili o petstoletnih in stoletnih poplavah in sušah, danes pa so te veliko bolj pogoste. Pridejo nenadoma in povzročajo katastrofe. Suše se pojavljajo celo tam, kjer jih nekoč niso poznali. Zakaj je tako?
Dva vodika, en kisik je 50-minutni dokumentarni film, ki vodo obravnava iz različnih vidikov, tudi z aspekta, kako podnebne spremembe vplivajo na vodni krog. Šele, ko nas prizadene katastrofalna vodna ujma, se za hip zamislimo, da se nam narava maščuje za naše mačehovsko ravnanje.
Biodiverziteta s Tomom Turkom
Dr. Tom Turk nas pelje na morsko obalo in v podvodni svet Jadranskega morja. Biodiverziteta morja je v nevarnosti – ogroženih je 30 % morskih psov, 33 % koral in 27 % rakov. Kako smo ljudje povzročili takšno stanje in ali ga sploh še lahko popravimo?
Biodiverziteta z Marjano Hönigsfeld Adamič
Biologinja Marjana Hönigsfeld Adamič nas vabi na Goričko, ob reko Savo in v pragozd. Biodiverziteta na kopnem in v vodnih ekosistemih upada zaradi posegov ljudi, čeprav smo od nje seveda odvisni. Biotska raznovrstnost je namreč razlog za čisto pitno vodo, zrak in hrano, ki jih za preživetje potrebujemo tudi ljudje.
Biodiverziteta z Davorinom Tometom
Ekolog dr. Davorin Tome razmišlja o velikih izumiranjih. Biodiverziteta na planetu je spet tik pred še enim, šestim velikim izumiranjem. Povzročamo ga ljudje. Ne vemo pa, ali bomo ljudje veliko izumiranje preživeli ali pač ne.
Življenje na travniku
Travniki so eden najbolj ogroženih okolij danes. Ste vedeli, da na kvadratnem metru travnika lahko najdemo kar 80 rastlinskih vrst? V Sloveniji so travniki večinoma rezultat človekovega delovanja. Oddaja prikazuje pestrost in varovanje travnikov v Sloveniji.
Tudi na Triglavski zakladnici bomo do jeseni 2020 pripravili vsebine vezane na podnebne spremembe.
Več o biodiverziteti - fantastični raznolikosti življenja, ki je ena najbolj dragocenih in najbolj žlahtnih značilnosti našega planeta, saj je ključni element ekosistemskih storitev, od katerih smo odvisni, ozavešča tudi projekt LIFE NATURAVIVA: Biodiverziteta - Umetnost življenja. S projektom želimo razkriti izjemne naravne dragocenosti Slovenije in njihov pomen ter osvetliti nevarnosti, ki jim pretijo. Slovenija se ponaša z eno najvišjih biotskih pestrosti v Evropi, ki pa ni dovolj prepoznana in zato ne dovolj cenjena.
Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.
1. razred:
SPO:
ŠPO:
2. razred:
SPO:
ŠPO:
3. razred:
SPO:
ŠPO:
4. razred:
NIT:
5. razred:
NIT:
6. razred:
NAR:
GEO:
GOS:
7. razred:
NAR:
8. razred:
FIZ:
BIO
9. razred:
BIO:
GEO:
FIZ:
"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."