Iskanje
Geološka učna pot v Kozjanskem parku

Geološka učna pot v Kozjanskem parku

Parkovne poti v Kozjanskem parku.

Trasa geološke poti poteka po relativno majhnem območju Kozjanskega parka, vendar je pestrost geološke zgradbe povsem primerna za predstavitev celotnega geološkega razvoja in geološke zgradbe Kozjanskega.

Tu so tudi druge naravne vrednote (dolina Olimskega potoka, lipa v Olimju) in kulturna dediščina (cerkev Marijino Vnebovzetje v Olimju, samostan Olimje, cerkev Sv. Andreja v Olimju, cerkev Devica Marija na Pesku, Počivavškov kozolec v Slakah in arheološko najdišče na Rudnici).

Pešpot z lepimi razglednimi točkami, s katerih se vidi večji del Kozjanskega parka, je primerna za vsakega obiskovalca s povprečnimi fizičnimi sposobnostmi. Poteka po gozdnih stezah, kolovozih in delno po lokalnih cestah z redkim prometom.

ZEMLJEVID POTI

Cilji učnega načrta

Geološka učna pot

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti. 

 

1. razred:

ŠPO: 

  • učenci pridobijo osnovno pohodniško znanje (obutev, oblačilo, nahrbtnik, pitje tekočine), značilnosti okolice, po kateri poteka pohod.
  • naravovarstveno ozaveščanje
  • učenci so sposobni hoditi tri ure z daljšimi postanki, poznajo osnovno pohodniško opremo in pravila varne hoje.

SPO:

  • Cilj vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj zajema zavedanje zdajšnjih in prihodnjih okoljskih in družbenih vprašanj človeštva ter s tem povezano ohranjanje naravnega okolja in sonaravno gospodarjenje z njim.

2. razred:

ŠPO:

  • učenci pridobijo osnovno pohodniško znanje (obutev, oblačilo, nahrbtnik, pitje tekočine)
  • učenci usvojijo geografske, zgodovinske in naravoslovne značilnosti območja, po katerem poteka pohod
  • učenci se ozaveščajo o naravovarstvu
  • učenci  so sposobni hoditi tri ure z daljšimi postanki, poznajo osnovno pohodniško opremo in pravila varne hoje

SPO:

  • Cilj vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj zajema zavedanje zdajšnjih in prihodnjih okoljskih in družbenih vprašanj človeštva ter s tem povezano ohranjanje naravnega okolja in sonaravno gospodarjenje z njim.

3. razred:

ŠPO:

  • učenci pridobijo osnovno pohodniško znanje (obutev, oblačilo, nahrbtnik, pitje tekočine)
  • učenci usvojijo geografske, zgodovinske in naravoslovne značilnosti območja, po katerem poteka pohod
  • učenci se ozaveščajo o naravovarstvu
  • učenci so sposobni hoditi tri ure z daljšimi postanki, poznajo osnovno pohodniško opremo in pravila varne hoje

SPO:

  • Cilj vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj zajema zavedanje zdajšnjih in prihodnjih okoljskih in družbenih vprašanj človeštva ter s tem povezano ohranjanje naravnega okolja in sonaravno gospodarjenje z njim.

4. razred:

ŠPO:

  • učenci opravijo dva pohoda na višjo razgledno vzpetino ‒ eden od teh naj bo zahtevnejši pohod glede na premagano višinsko razliko
  • učenci spoznajo varnost na pohodih: oblačilo, obutev, nahrbtnik, tempo hoje, prehrana, pitje tekočine
  • vpliv hoje na organizem
  • varovanje narave (spoznavanje narave, skrb za čistočo okolja, ravnanje v naravi).
  • določitev strani neba s soncem in uro, spoznavanje okolice ob zemljevidu.
  • učenci so sposobni hoditi tri ure z daljšimi postanki in pri tem premagati višinsko razliko vsaj 400 metrov
  • učenci poznajo vpliv hoje na organizem, pravila varne hoje in prvo pomoč pri praskah, žuljih in pikih žuželk ter zaščito pred insekti
  • učenci ravnajo v skladu z načeli varovanja narave.

DRU:

  • učenci spoznajo in navedejo nekatere slovenske značilnosti (tipičnosti), posebnosti, in sestavine, ki oblikujejo narodno istovetnost, naravno in kulturno dediščino
  • učenci spoznavajo osnovne geografske značilnosti naravnih enot Slovenije
  • učenci raziskujejo in spoznavajo geografske pojave in procese na različne načine (pisni, grafični viri, film, neposredno opazovanje, anketiranje, kartiranje)
  • učenci spoznajo naravne enote Slovenije, opišejo in primerjajo nekatere naravne in družbene značilnosti

5. razred:

DRU:

  • učenci spoznajo in navedejo nekatere slovenske značilnosti (tipičnosti), posebnosti, in sestavine, ki oblikujejo narodno istovetnost, naravno in kulturno dediščino
  • učenci spoznavajo osnovne geografske značilnosti naravnih enot Slovenije
  • učenci raziskujejo in spoznavajo geografske pojave in procese na različne načine (pisni, grafični viri, film, neposredno opazovanje, anketiranje, kartiranje)
  • učenci spoznajo naravne enote Slovenije, opišejo in primerjajo nekatere naravne in družbene značilnosti

ŠPO:

  • učenci opravijo dva pohoda na višjo razgledno vzpetino ‒ eden od teh naj bo zahtevnejši pohod glede na premagano višinsko razliko
  • učenci spoznajo varnost na pohodih: oblačilo, obutev, nahrbtnik, tempo hoje, prehrana, pitje tekočine
  • vpliv hoje na organizem
  • varovanje narave (spoznavanje narave, skrb za čistočo okolja, ravnanje v naravi)
  • določitev strani neba s soncem in uro, spoznavanje okolice ob zemljevidu.
  • učenci so sposobni hoditi tri ure z daljšimi postanki in pri tem premagati višinsko razliko vsaj 400 metrov
  • učenci poznajo vpliv hoje na organizem, pravila varne hoje in prvo pomoč pri praskah, žuljih in pikih žuželk ter zaščito pred insekti
  • učenci ravnajo v skladu z načeli varovanja narave.

6. razred:

ŠPO:

  • učenci opravijo dva pohoda na višjo razgledno vzpetino ‒ eden od teh je zahtevnejši pohod po označeni poti
  • učenci spoznajo varnost na pohodih: oblačilo, obutev, nahrbtnik, tempo hoje, prehrana, pitje tekočine, vpliv hoje na organizem
  • varovanje narave (spoznavanje narave, skrb za čistočo okolja, ravnanje v naravi).
  • učenci določijo strani neba s soncem in uro, spoznavanje okolice ob zemljevidu.
  • učenci so sposobni hoditi tri ure z daljšimi postanki in pri tem premagati višinsko razliko vsaj 400 metrov
  • učenci poznajo vpliv hoje na organizem, pravila varne hoje in prvo pomoč pri praskah, žuljih in pikih žuželk ter zaščito pred insekti
  • učenci ravnajo v skladu z načeli varovanja narave

GEO:

  • učenci obiščejo vsaj eno naravnogeografsko enoto Slovenije (interdisciplinarna ekskurzija)
  • učenci spoznajo lepote in geografsko pestrost Slovenije v okviru ekskurzije in terenskega dela
  • učenci spoznavajo vrednote in enkratnost slovenske pokrajine, razvija ljubezen in spoštovanje do slovenske naravne in kulturne dediščine in pripadnost slovenski državi

NAR:

  • učenci se zavedajo vrednosti in občutljivosti naravnega in antropogenega okolja, oblikujejo pozitiven in odgovoren odnos do narave ter spoštovanje do vseh oblik življenja

7. razred:

ŠPO:

  • učenci opravijo najmanj en pohod na novo, bolj oddaljeno pohodniško točko in pri tem spoznavajo tempo hoje, nadomeščanje izgubljene tekočine in termoregulacijo, vpliv hoje na organizem, varovanje narave, skrb za ohranitev naravne in kulturne dediščine, orientacijo ob zemljevidu
  • učenci so sposobni hoditi štiri ure z daljšimi postanki in pri tem premagati višinsko razliko vsaj 500 metrov
  • učenci upoštevajo pravila varne hoje in se gibljejo po označeni poti
  • učenci poznajo nevarnosti v gorah in znajo nuditi prvo pomoč pri lažjih poškodbah
  • učenci poznajo naravovarstvene probleme

GEO: -

  • učenci z vsakoletno interdisciplinarno ekskurzijo v eno izmed slovenskih pokrajin spoznajo raznolikost Slovenije
  • učenci spoznavajo potrebo po ohranjanju naravne in kulturne dediščine
  • učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čutijo pokrajinsko pripadnost

NAR:

  • učenci se zavedajo vrednosti in občutljivosti naravnega in antropogenega okolja,
  • učenci oblikujejo pozitiven in odgovoren odnos do narave ter spoštovanje vseh oblik življenja

8. razred:

ŠPO:

  • učenci opravijo najmanj en pohod na novo, bolj oddaljeno pohodniško točko in pri tem spoznavajo tempo hoje, nadomeščanje izgubljene tekočine in termoregulacijo, vpliv hoje na organizem, varovanje narave, skrb za ohranitev naravne in kulturne dediščine, orientacijo ob zemljevidu
  • učenci so sposobni hoditi štiri ure z daljšimi postanki in pri tem premagati višinsko razliko vsaj 500 metrov
  • učenci upoštevajo pravila varne hoje in se gibljejo po označeni poti
  • učenci poznajo nevarnosti v gorah in znajo nuditi prvo pomoč pri lažjih poškodbah
  • učenci poznajo naravovarstvene probleme

BIO:

  • učenci spoznajo nekatere redke in ogrožene vrste v lastnem okolju
  • učenci razvijajo zavedanje o pomenu biodiverzitete, sposobnost za njeno prepoznavanje na različnih organizacijskih ravneh živih sistemov in odgovoren odnos do njenega ohranjanja
  • učenci razvijajo ustrezen in odgovoren odnos do narave na podlagi znanja in razumevanja ter interes za njeno aktivno ohranjanje

GEO:

  • učenci z vsakoletno interdisciplinarno ekskurzijo v eno izmed slovenskih pokrajin spoznajo raznolikost Slovenije
  • učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čutijo pokrajinsko pripadnost
  • učenci ob primerih vrednotijo in razvijajo odnos do naravne in kulturne dediščine svoje domovine
  • učenec spoznava geografske značilnosti Slovenije

9. razred:

ŠPO:

  • učenci opravijo najmanj en zahtevnejši pohod
  • učenci se gibajo v naravi po opisu in ob zemljevidu
  • učenci upoštevajo in spoznavajo tempo hoje, nadomeščanje izgubljene tekočine, termoregulacijo, vpliv hoje na organizem
  • učenci spoznavajo varovanje narave, skrb za ohranitev naravne in kulturne dediščine
  • učenci se orientirajo ob zemljevidu
  • učenci so sposobni hoditi štiri ure z daljšimi postanki in pri tem premagati višinsko razliko vsaj 500 metrov
  • učenci upoštevajo pravila varne hoje in se gibljejo po označeni poti
  • učenci poznajo nevarnosti v gorah in znajo nuditi prvo pomoč pri lažjih poškodbah
  • učenci poznajo naravovarstvene probleme

GEO:

  • učenci z vsakoletno interdisciplinarno ekskurzijo v eno izmed slovenskih pokrajin spoznajo raznolikost Slovenije
  • učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čutijo pokrajinsko pripadnost
  • učenci ob primerih vrednotijo in razvijajo odnos do naravne in kulturne dediščine svoje domovine
  • učenec spoznava geografske značilnosti Slovenije

BIO:

  • učenci spoznajo nekatere redke in ogrožene vrste v lastnem okolju
  • Pri učencih je treba razvijati:
  • zavedanje o pomenu biodiverzitete, sposobnost za njeno prepoznavanje na različnih organizacijskih ravneh živih sistemov in odgovoren odnos do njenega ohranjanja
  • ustrezen in odgovoren odnos do narave na podlagi znanja in razumevanja ter interes za njeno aktivno ohranjanje

 

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe        
  • Biosferno območje Kras         
  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje     
  • Biosferno območje Mura 

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«