Velikost |
|
Čas cvetenja |
|
Rastišče |
|
Razširjenost |
|
Kraljestvo |
|
Deblo |
|
Razred |
|
Red |
|
Družina |
|
Rod |
|
Vrsta |
|
Najbolj znana gorska roža raste na odmaknjenih in težko dostopnih krajih nad 1500 m nadmorske višine. Socvetje sestavljajo majhni rumeni cvetovi, ki so obdani z belkasto srebrnimi listi.
Najpogosteje jo najdemo na alpskih tratah in v skalnih razpokah.
A če jo želimo videti, bo treba vendarle malo razgibati noge.
Raste na odmaknjenih in težko dostopnih krajih nad 1500 metri nadmorske višine. Že samo ime planika nakazuje na to, da rastlina raste na planinah.
V Sloveniji planiko najdemo v Julijskih in Kamniških Alpah, Karavankah, na Ratitovcu, Snežniku in na Trnovskem gozdu
Ena najbolj znanih gorskih rož raste tudi na drugih visokogorskih območjih v Italiji, Avstriji, Nemčiji, pa tudi v Karpatih in Pirenejih ter celo v Južni Ameriki.
Planika je trajnica. Njeno steblo zraste od pet do dvajset centimetrov.
Cvet je zgolj rumeni del na sredini in je v resnici socvetje. Sestavljeno je iz od 5 do 8 majhnih, okoli pol centimetra velikih rumenih cvetov, ki so obdani z značilnimi belkasto srebrnimi listi. Cveti od julija do septembra. Oprašujejo jo muhe in hrošči.
Celotna rastlina je porasla z belkastimi dlačicami. Dlačice planiko ščitijo pred izgubo toplote in varujejo pred prevelikim izhlapevanjem, saj raste na izredno suhih in vetrovnih rastiščih.
Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.
1.razred
SPO:
2. razred:
SPO:
3. razred:
SPO:
4. razred:
NIT:
6. razred:
NAR:
7. razred:
NAR:
9. razred:
BIO:
"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."
Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.
V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:
V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.
»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«