Rjavi medved

Medved je samotar in medvedji samci se drug drugega izogibajo. Svojo navzočnost medved kaže s praskami na drevesih in z vonjem.

Na enem medvedovem območju lahko živi več samic, a samec se z medvedko sreča samo v obdobju parjenja pozno spomladi.

Samica koti okoli novega leta, navadno od 1 do 4 mladiče. Ker se medvedji mladiči skotijo v obdobju, ko se medvedi ne hranijo, so ti ob rojstvu zelo majhni. Skotijo se brez dlake in brez zob. Medvedja samica je do svojih potomcev zelo zaščitniška. Z njo ostanejo dve leti in v tem obdobju je lahko tudi zelo nevarna in napadalna.

 Rjavi medved (Ursus arctos)

Medved rad obišče čebelnjake, kjer si postreže z ličinkami čebel, seveda pa tudi z medom. Ker ima rad med, so vsi slovanski jeziki iz tega izpeljali celo njegovo ime - medojed.

Spomladi in poleti jedo travo, gozdne plodove, sadje, zelišča, jeseni jedo žir in želod, postrežejo si tudi z mrhovino ter jedo ličinke mravelj in os. Redkeje medved lovi tudi mladiče srne ali jelena. Plen udari z močno šapo in ugrizne v vrat. Včasih napade tudi domače živali. Da je medved tudi sladkosned s posebno veliko željo po medu, je tudi znano dejstvo. Nenazadnje, vsi slovanski jeziki so iz tega izpeljali celo njegovo ime – medojed.

Pred zimo se medved intenzivneje hrani, da si nabere zalogo maščevja. Zmotno je prepričanje, da medved zimo prespi.

Medved med zimo dremlje in večkrat zapusti svoj brlog.

No, in tudi pri izbiri brloga orjaški sesalec ni izbirčen. Uporabi manjše skalne luknje, brlog si nemalokrat tudi izkoplje. Če tla niso primerna za kopanje, počiva v gostem smrečju.

Rjavi medvedi so zelo razširjeni in živijo v različnih okoljih. Prvotno so naseljevali celotno Evropo, obsežen del Azije in Severne Amerike, a jih je človek marsikje iztrebil. Medved je zato uvrščen na seznam ogroženih živalskih vrst.

V slovenskih gozdovih naj bi po nekaterih ocenah živelo tudi več kot 1000 medvedov. Srečamo jih lahko povsod po Sloveniji, največ na Kočevskem. Na območju Triglavskega narodnega parka se bolj ali manj stalno zadržuje od pet do deset rjavih medvedov. Na območju Triglavskega narodnega parka se na območju Pokljuke, Mežakle, Spodnjih Bohinjskih gora, Trente in Tolminskega.

V območju z medvedom moramo na svojo prisotnost opozarjati in pri tem upoštevati nekaj navodil:

• Obisk v gozdu naj ne bo tako tih, da bi medveda lahko presenetili. Opozarjajte nase!
• Psa imejte vedno na povodcu.
• Če opazite medveda, se mu nikoli ne približujte in ga ne motite.
• Nikoli ne hranite medveda.
• Ne približujte se medvedu, ki se hrani.
• Ostankov hrane ne odlagajte v gozdu ali ob robu gozda ter v bližini planinskih koč.
• Medvedjemu brlogu se ne približujte in ne poskušajte vanj vstopiti.

Več o medvedu, risu in volku lahko izveš v poučnih igrah TUKAJ. 

ALI VEŠ?

1. Medvedi lahko tečejo tudi do 60 km/h.
2. Medved je zelo priljubljena plišasta žival. Prvič so jo hkrati izdelali v Nemčiji in v Združenih državah Amerike leta 1902.
3. Po medvedu sta poimenovani tudi dve ozvezdji severne poloble, Veliki in Mali medved.