Dlakavi sleč

Dlakavi sleč

Vednozelen grm z rdeče roza cvetovi

Planinci od junija do avgusta občudujejo grm z majhnimi rdeče roza cvetovi. Dlakavi sleč raste na apnenčastih tleh na zaraslih meliščih, v pasu ruševja in med macesni na zgornji gozdni meji.

Dlakavi sleč (Rhododendron hirsutum)

Velikost
  • od 70 do 120 cm v višino
Čas cvetenja
  • junij - avgust
Rastišče
  • zrasla melišča, med ruševjem in macesni
Razširjenost
  • Alpe, Karavnke

   
Kraljestvo
  • rastline
Deblo
  • kritosemenke
Razred
  • dvokaličnice
Red
  • vresovci
Družina
  • vresovke
Rod
  • Rhododendron
Vrsta
  • dlakavi sleč

 

Dlakavi sleč je vednozelen grm, ki na alpskem ruševju in med macesni v višino zraste tudi meter in več. Majhni rožnati cvetovi od junija do avgusta privabljajo poglede mimoidočih planincev.

 

Robovi listov so resasti in porasli z do tri milimetre dolgimi ščetinastimi dlakami – od tod tudi ime rastline.

Dlakavi sleč je vednozelen nizek grm, ki se v višino razraste tudi do enega metra. Ima gosto krošnjo. Vednozeleni listi na kratkih vejah so dolgi od enega do štiri centimetre.

Na vrhu poganjkov so cvetovi, ki so združeni v socvetje. Cvetni venec je rožnate barve, pet cvetnih listov je zaraslih v zvonast cvet. Cvet v širino meri okoli centimeter in pol. Dlakavi sleč cveti od junija do avgusta. Oprašujejo ga žuželke, predvsem čmrlji.

Grm raste na apnenčastih tleh v Alpah, Karavankah in drugod na nadmorski višini od 1500 do 2500 metrov, včasih pa ga najdemo tudi bolj v nižinskem svetu.

 

ALI VEŠ?

  1. Listi in medičina vsebujejo strupene snovi.
  2. Poparek iz listov uporabljajo v ljudskem zdravilstvu.

Cilji učnega načrta

Dlakavi sleč

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti. 

 

1.razred

SPO:

  • učenci prepoznajo najpogostejše živali in rastline v bližnjem okolju

2. razred:

SPO:

  • učenci spoznajo nekatere živali in rastline
  • učenci spoznajo, da v različnih okoljih žive različna bitja (živali in rastline - park, živalski vrt, gozd,...)

3. razred:

SPO:

  • učenci spoznajo živa bitja ter okolja v katerih žive
  • učenci zbirajo podatke o živih bitjih (s čim se hranijo, kje živijo, kako in kje se gibljejo)

4. razred:

NIT:

  • učenci znajo prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv v neposrednem okolju
  • razlikovati med rastlinami s cvetovi in rastlinami brez cvetov

6. razred:

NAR:

  • uporabi določevalne ključe za prepoznavanje živih bitij in njihovo uvrščanje v sistematske enote
  • zna z uporabo določevalnih ključev prepoznati najbolj zastopane rastline v bližnjem ekosistemu (travnik, gozd) in jih razvrstiti v ustrezne sistematske skupine

9. razred:

BIO:

  • učenci spoznajo nekatere redke in ogrožene vrste v lastnem okolju

 

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe        
  • Biosferno območje Kras         
  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje     
  • Biosferno območje Mura 

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«