Alpska možina
Posebnica z modrim ščetinastim socvetjem
Alpska možina (Eryngium alpinum)
| Velikost |
|
| Čas cvetenja |
|
| Rastišče |
|
| Razširjenost |
|
| Kraljestvo |
|
| Deblo |
|
| Razred |
|
| Red |
|
| Družina |
|
| Rod |
|
| Vrsta |
|
Alpska možina v višino zraste med 30 in 80 centimetrov. Ima posamezna pokončna stebla, ki imajo na vrhu navadno tri veje. Na vrhu glavne veje so modra ali modro vijolična kobulasta socvetja, ki spominjajo na storž. Podobo storža dajejo ščetinasti lističi, ti pa so obdani s pernato narezanimi, nazobčanimi in bodečimi lističi, dolgimi tudi do 25 cm. Modra lepotica, ki ji nekateri pravijo tudi kraljica planin, ima pet čašnih listov, ki so daljši od belega venca.
V Sloveniji je zelo redka. Našli jo boste le na Črni prsti in Poreznu ter ponekod v Karavankah in zahodnih Julijskih Alpah. Razširjena je na odprtih, sončnih in bolj vlažnih traviščih, na nekdanjih senožetih in poraslem grušču v bližini gozdne meje. Alpsko vrsto najdemo tudi drugod v Alpah, Francoski Juri in v Dinarskem gorstvu do Bosne in Črne Gore.
ALI VEŠ?
- Alpska možina je bližnja sorodnica kumine in peteršilja.
- Nekateri jo imenujejo tudi kraljica planin.
- Nekoč so verjeli, da korenina alpske možine prinaša srečo v ljubezni.
- Alpsko možino so včasih imenovali tudi zaspanka in jo polagali otrokom v zibelko, da bi lažje zaspali.
Cilji učnega načrta
Alpska možina
Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.
1.razred
SPO:
- učenci prepoznajo najpogostejše živali in rastline v bližnjem okolju
2. razred:
SPO:
- učenci spoznajo nekatere živali in rastline
- učenci spoznajo, da v različnih okoljih žive različna bitja (živali in rastline - park, živalski vrt, gozd,...)
3. razred:
SPO:
- učenci spoznajo živa bitja ter okolja v katerih žive
- učenci zbirajo podatke o živih bitjih (s čim se hranijo, kje živijo, kako in kje se gibljejo)
4. razred:
NIT:
- učenci znajo prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv v neposrednem okolju
- razlikovati med rastlinami s cvetovi in rastlinami brez cvetov
6. razred:
NAR:
- uporabi določevalne ključe za prepoznavanje živih bitij in njihovo uvrščanje v sistematske enote
- zna z uporabo določevalnih ključev prepoznati najbolj zastopane rastline v bližnjem ekosistemu (travnik, gozd) in jih razvrstiti v ustrezne sistematske skupine
9. razred:
BIO:
- učenci spoznajo nekatere redke in ogrožene vrste v lastnem okolju
"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."
Vsebino je omogočil
Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.
V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:
- Biosferno območje Julijske Alpe
- Biosferno območje Kras
- Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje
- Biosferno območje Mura
V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.
»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«
