Navadni gad
Strupenjača z liso v obliki črke X ali V na glavi
Navadni gad (Vipera berus)
| Velikost |
|
| Teža |
|
| Prehrana |
|
| Življenski prostor |
|
| Kraljestvo |
|
| Deblo |
|
| Razred |
|
| Red |
|
| Družina |
|
| Rod |
|
| Vrsta |
|
Navadni gad je druga največja strupenjača v Sloveniji. Ima čokatotelo s cikcakastim vzorcem na hrbtu.
Na glavi ima temno liso v obliki črke X ali V, na hrbtu pa cikcakasto progo, ki je pri samcih bolj izrazita. Samec je sivkaste, samica bolj rjave barve. Pogosto pa najdemo tudi popolnoma črne predstavnike te vrste kač.
Navadni gad zraste do 70 centimetrov v dolžino. Redkeje najdemo tudi večje predstavnike, dolge tudi 90 centimetrov.
Oči gada z navpično zenico spominjajo na mačje oči. Cikcakasta proga se vleče po celotnem hrbtu sivorjave strupenjače in je lahko povezana ali pretrgana. Rep je kratek. Navadni gad je lahko tudi popolnoma črne barve – slednji ima nad usti ima svetlo črto.
Navadni gad živi v višjih, hribovitih predelih Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alp. Najdemo ga v Karavankah, Trnovskem gozdu, na Javornikih in Snežniku. Živi v vlažnih in hladnih območjih, kjer so velike temperaturne razlike med dnevom in nočjo. Rad se zadržuje na sončnih predelih na robu močvirij in na barjih, jasah, skalnih travnikih ter planinskih meliščih.
Ti plazilci se prehranjujejo z malimi sesalci, ptiči in dvoživkami. Žrtev z ugrizom omrtvičijo in celo pogoltnejo.
Kadar temperature okolja pade, se njihovi življenjski procesi upočasnijo. Navadni gad se tako kot druge kače pozimi skrije pod skale, v votline, se zakoplje v zemljo ali blato ter otrpne. Spomladi, ko se okolica dovolj ogreje, kače spet postanejo dejavne.
Spomladi se kače parijo. Samec in samica navadnega gada se prepletata in zvijata. Samci med seboj tudi tekmujejo. Uprizorijo »gadov ples«. Pri tem se tekmeca obrneta drug proti drugemu, dvigujeta prednji del telesa in skušata med zibanjem zbiti nasprotnika. Tekmovanje se konča, ko se en samec utrudi. Samca drug drugega nikoli ne ugrizneta!
Navadni gad je živorodna vrsta kač. Pozno poleti ali zgodaj jeseni samica skoti okrog 15 živih mladičev.
Navadni gad je sicer plašen in ne napade brez razloga. Ob nevarnosti se raje umakne v zavetje.
Živali ne prijemajte, je ne dražite in ne ubijajte!
ALI VEŠ?
- Kače ugriznejo z zobmi in ne pičijo z jezikom! Iztegovanje jezika je namreč namenjeno vohanju okolice.
- Strupene vrste kač so pomembne, ker urejajo število malih glodavcev v naravi.
- Kače nimajo vek. Njihove oči varuje rožena luska.
Cilji učnega načrta
Navadni gad
Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.
1.razred
SPO:
- učenci prepoznajo najpogostejše živali in rastline v bližnjem okolju
2. razred:
SPO:
- učenci spoznajo nekatere živali in rastline
- učenci spoznajo, da v različnih okoljih žive različna bitja (živali in rastline - park, živalski vrt, gozd,...)
3. razred:
SPO:
- učenci spoznajo živa bitja ter okolja v katerih žive
- učenci zbirajo podatke o živih bitjih (s čim se hranijo, kje živijo, kako in kje se gibljejo)
4. razred:
NIT:
- učenci znajo prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv v neposrednem okolju
- razlikovati med rastlinami s cvetovi in rastlinami brez cvetov
6. razred:
NAR:
- uporabi določevalne ključe za prepoznavanje živih bitij in njihovo uvrščanje v sistematske enote
- zna z uporabo določevalnih ključev prepoznati najbolj zastopane rastline v bližnjem ekosistemu (travnik, gozd) in jih razvrstiti v ustrezne sistematske skupine
9. razred:
BIO:
- učenci spoznajo nekatere redke in ogrožene vrste v lastnem okolju
"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."
Vsebino je omogočil
Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.
V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:
- Biosferno območje Julijske Alpe
- Biosferno območje Kras
- Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje
- Biosferno območje Mura
V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.
»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«
