Življenje v skalnih stenah Julijskih Alp

Življenje v skalnih stenah Julijskih Alp

Habitati v Triglavskem narodnem parku

Najvišji grebeni v Julijskih Alpah se vzpnejo nad 2000 metrov visoko. S svojimi strmimi stenami in prepadi so težko dostopni. Nekateri so ostri kot britev, na drugih se lahko najde tudi nekaj prostora za stezico.

Na grebene in po njih so speljane zavarovane plezalne poti, ki si jih lahko lotijo le izkušeni gorniki. Vreme se na teh višinah hitro spreminja. Močan veter in sneg nista nič nenavadnega tudi za poletne mesece. Zaradi zmrzovanja vode v razpokah je svet zelo krušljiv in nestabilen. Pogoji za življenje so težki, vendar so tudi tu našle svoj prostor drobne rastline in vzdržljive živali.

 

Najvišje v gorah se pojavlja triglavska roža. Lepotici družbo delajo še alpska bilnica, blazinasta črvinka, triglavska neboglasnica, skorjasti kamnokreč in švicarski oklep. Za vse je značilna blazinasta razrast in izredno barvito cvetje. V razpokah najdemo našo edino zvončnico, ki ima stisnjeno ustje cveta. Zoisova zvončica. Še višje, kjer so pogoji za življenje skrajno nemogoči, preživijo le alge in lišaji, ki poraščajo surovi skalni svet.

V skalnih špranjah gnezdijo planinske kavke. Pogosto se spreletavajo okrog vrhov in spretno krmarijo v vetru. V strmem skalovju sta pogosta tudi planinski hudournik in skalni plezalček. Z malo sreče lahko opazimo planinskega orla.

Cilji učnega načrta

Življenje v skalnih stenah Julijskih Alp

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti. 

 

1.razred

SPO:

  • učenci prepoznajo najpogostejše živali in rastline v bližnjem okolju
  • učenci prepoznajo razlike in podobnosti med rastlinami in živalmi

2. razred:

SPO:

  • učenci spoznajo nekatere živali in rastline

3. razred:

SPO:

  • učenci spoznajo živa bitja ter okolja v katerih žive

4. razred:

NIT:

  • učenci znajo prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv v neposrednem okolju

6. razred:

NAR:

  • učenci uporabijo določevalne ključe za prepoznavanje živih bitij in njihovo uvrščanje v sistematske enote
  • učenci znajo z uporabo določevalnih ključev prepoznati najbolj zastopane rastline v bližnjem ekosistemu (travnik, gozd) in jih razvrstiti v ustrezne sistematske skupine
  • učenci spoznajo, da neživi dejavniki okolja določajo bivalne razmere za živa bitja in vplivajo na njihov način življenja (na primer na vlažnih rastiščih uspevajo drugačne rastline kot v suhih)
  • učenci znajo opredeliti dejavnike nežive in žive narave ter spoznajo soodvisnost nežive in žive narave

7. razred:

NAR:

  • učenci razvrstijo živali v bližnjem ekosistemu v širše sistematske kategorije z uporabo določevalnih ključev

 

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe        
  • Biosferno območje Kras         
  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje     
  • Biosferno območje Mura 

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«