Kras: izjemna sposobnost prilagajanja živali in rastlin
Biotska pestrost in varstvo okolja na območju Biosfernega območja Kras in porečje Reke
Kako se piše beseda KRAS? Pri slovenščini ste se ali pa se še boste učili, da lahko besedo pišemo tako z veliko kot malo začetnico. Kadar jo pišeš z malo začetnico, pišeš o kamnitem ozemlju z jamami in drugimi kraškimi oblikami, ki ga je voda oblikovala na apnenčastih tleh.
Prav na območju Krasa so raziskovalci prvič na svetu resno in strokovno začeli odkrivati in raziskovati kraške jame, kraška brezna in druge značilne pojave. Tudi mednarodno uveljavljen izraz za dolino v krasoslovju – dolina – zelo verjetno izhaja iz Škocjanskih jam. Škocjanske jame so najpomembnejši podzemeljski pojav na Krasu in v Sloveniji ter sodijo med najpomembnejše jame na svetu.
Edinstveno območje pa vedno pomeni edinstven habitat za rastlinske in živalske vrste, ki so se mu bile sposobne prilagoditi. Na tem območju se nahajajo redke in ogrožene vrste ter endemiti – vrste, značilne samo za to območje.
Med cvetnicami so najbolj značilne navadni bršljan, navadni zajčji lapuh, kljukastosemenska zvezdica in razrasla krišina. Med praprotmi opazimo rjavi sršaj in jelenov jezik. Najgloblje v vhodne dele jam sežejo le nekateri mahovi in alge.
rjavi sršaj
jelenov jezik
navadni zajčji lapuh
razrasla krišina
kljukastosemenska zvezdica
navadni bršljan
Pod stropi vhodov jamskih dvoran lahko opazimo divje skalne golobe, planinske hudournike. Pozimi v prepadnih stenah prebiva tudi alpski skalni plezalček.
Morda se sprva zdi, da tu živi malo ptic, a zaradi pestrosti habitatov lahko tu srečamo vse od vlagoljubnih vrst ptic, kot je na primer stržek, do povsem toploljubnih vrst ptic, kot so strnad, srakoper in škrjanec.
V jamah in krošnjah dreves lahko opazimo polha. Lisica in jazbec imata svoje brloge v pobočjih Rečne soteske in potoka Sušica.
Seveda ne smemo izpustiti netopirjev. Med njimi omenimo dolgokrilega netopirja – dolgonogega netopirja. Tu je nekoč živelo kar 1000 predstavnikov te vrste.
Razmere so tu drugačne kot na površju. Za to okolje so značilni ustaljena in povprečna temperatura, vlažen zrak in, seveda, stalna tema.
Stalna tema pomeni, da ni zelenih rastlin in posledično je tudi zelo malo hrane za živali, pa še ta vsa pride s površja. Takšnim okoliščinam so se prilagodile nekatere bakterije, glive in prav posebne živali. Če izvzamemo netopirje, ki se prehranjujejo zunaj in v jamah le počivajo, so vse kopenske jamske živali drobne. Redko dosežejo centimeter. Med njimi močno prevladujejo hroščki, pajki in paščipalci. V podzemnih vodah najdemo razne rakce, enakonožce, ceponožce, postranice in človeško ribico.
Ali veš?
- Zaradi posebnih mikroklimatskih razmer se je v Veliki in Mali dolini razvil izjemen ekosistem. Tako na primer eden blizu drugega uspevajo alpski (npr. avrikelj) in sredozemski predstavniki rastlinskih vrst (npr. praprot venerini lasci), kar je v naravi izjemna redkost.
- Človeška ribica spolno dozori šele po 14 letih življenja.
- S precejanjem kapnice v vhodnih delih Škocjanskih jam so raziskovalci našli 23 vrst zelo majhnih, milimetrskih rakcev ceponožcev.
Cilji učnega načrta
Kras: Izjemna sposobnost prilagajanja živali in rastlin
Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.
1. razred
SPO:
- učenci prepoznajo najpogostejše živali in rastline v bližnjem okolju
2. razred:
SPO:
- učenec spozna nekatere živali in rastline
- učenci spoznajo, da v različnih okoljih žive različna bitja (živali in rastline - park, živalski vrt, gozd,...)
3. razred:
SPO:
- učenci spoznajo živa bitja ter okolja v katerih žive
- učenci zbirajo podatke o živih bitjih (s čim se hranijo, kje živijo, kako in kje se gibljejo)
4. razred:
NIT:
- učenci znajo prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv v neposrednem okolju
6. razred:
NAR:
- učenci uporabijo določevalne ključe za prepoznavanje živih bitij in njihovo uvrščanje v sistematske enote
- učenci znajo z uporabo določevalnih ključev prepoznati najbolj zastopane rastline v bližnjem ekosistemu (travnik, gozd) in jih razvrstiti v ustrezne sistematske skupine
- učenci spoznajo, da neživi dejavniki okolja določajo bivalne razmere za živa bitja in vplivajo na njihov način življenja (na primer na vlažnih rastiščih uspevajo drugačne rastline kot v suhih)
7. razred:
NAR:
- učenci razvrstijo živali v bližnjem ekosistemu v širše sistematske kategorije z uporabo določevalnih ključev
- učenci razumejo, da biotsko pestrost ohranjamo z neposrednim varovanjem vse narave in biosfere nasploh, s sonaravno rabo krajine in trajnostnim razvojem, še posebej na zavarovanih območjih
9. razred
BIO:
- učenci razumejo, da biotsko pestrost ohranjamo z neposrednim varovanjem vse narave in biosfere nasploh, s sonaravno rabo krajine in trajnostnim razvojem, izjemoma še posebej na zavarovanih območjih; spoznajo namen (slovenske in mednarodne) področne zakonodaje
- učenci spoznajo nekatere redke in ogrožene vrste v lastnem okolju
"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."
Vsebino je omogočil
Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.
V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:
- Biosferno območje Julijske Alpe
- Biosferno območje Kras
- Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje
- Biosferno območje Mura
V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.
»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«
