Volk
Prednik psov, ki skrbi za ravnovesje v naravi
Volk je največji predstavnik družine psov, ki za razliko od domačih ljubljenčkov živi v divjini. Volk je družabna žival in živi v tropih, ki ga vodi vodilni (alfa) samec in vodilna samica. Ostali člani tropa so njuni potomci. Odnosi med člani tropa so dobro opredeljeni, da lahko delujejo kot celota.
Volk (Canis lupus)
| Velikost |
|
| Teža |
|
| Prehrana |
|
| Življenski prostor |
|
| Kraljestvo |
|
| Deblo |
|
| Razred |
|
| Red |
|
| Družina |
|
| Rod |
|
| Vrsta |
|
Volkovi imajo skupnega prednika z vsemi pasmami domačih psov. Začetki udomačevanja segajo v kameno dobo.
Odrasel volčji samec povprečno tehta približno 40 kilogramov in je navadno večji od samice. V dolžino zraste do enega metra in pol. Volčji kožuh je rumenorjave barve s sivimi odtenki, ki pozimi postanejo bolj izraziti. Za razliko od psa imajo volkovi na sprednjem delu prednjih nog temno progo.
Volk je plenilec, njegova glavna hrana so jeleni, srne in divje svinje.
Prehranjuje se tudi z mrhovino ter priložnostno napade tudi drobnico in druge domače živali. Išče slabotne, starejše in bolne živali, saj jih laže ujame kot hitre in zdrave. Zaradi tega je pomemben dejavnik pri vzdrževanju naravnega ravnovesja živali v ekosistemu.
Ljudski pregovor lačen kot volk dobro opiše njegovo naravo hranjenja, saj po ulovu naenkrat požre kolikor morejo – tudi do petine svoje teže. To hrano volk na samem izbljuva, nato ponovno prežveči in pogoltne. Prva vedno jesta alfa samec in samica.
Volkovi se parijo pozimi, med decembrom in aprilom.
Volkulja po dveh mesecih v skritem brlogu skoti od štiri do osem mladičev, ki so ob rojstvu slepi.
Mladiči brlog prvič zapustijo po dveh mesecih. Največ mladičev umre v prvem letu življenja, ker volkulja nima dovolj hrane za vse mladiče in ker je zima. Naravnih sovražnikov volk skorajda nima, znani pa so primeri kanibalizma.
Volkovi so bili včasih razširjeni po Evropi, Aziji, severni Afriki in Severni Ameriki, vendar so jih zaradi lova marsikje že povsem iztrebili.
ALI VEŠ?
- Volkovi imajo skupnega prednika z vsemi pasmami domačih psov. Začetki udomačevanja segajo v kameno dobo.
- Velike pasme psov so lahko volku zelo podobne, vendar psi nikoli nimajo tako močnih kočnikov.
- Poleg volka v Sloveniji živita še dva predstavnika družine psov, to sta šakal in lisica.
- Volkovi so prisotni tudi na širšem območju Triglavskega narodnega parka.
- Do leta 1909 so v Sloveniji za uplenjene volkove izplačevali nagrade.
Cilji učnega načrta
Volk
Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.
1.razred
SPO:
- učenci prepoznajo najpogostejše živali in rastline v bližnjem okolju
2. razred:
SPO:
- učenci spoznajo nekatere živali in rastline
- učenci spoznajo, da v različnih okoljih žive različna bitja (živali in rastline - park, živalski vrt, gozd,...)
3. razred:
SPO:
- učenci spoznajo živa bitja ter okolja v katerih žive
- učenci zbirajo podatke o živih bitjih (s čim se hranijo, kje živijo, kako in kje se gibljejo)
4. razred:
NIT:
- učenci znajo prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv v neposrednem okolju
- učenci znajo povezati zunanji videz živali z njenim načinom življenja, spolom, okoljem ipd.
6. razred:
NAR:
- uporabi določevalne ključe za prepoznavanje živih bitij in njihovo uvrščanje v sistematske enote
7. razred:
NAR:
- učenci spoznajo skupne značilnosti organizmov, na podlagi katerih jih uvrščamo v določeno skupino, in na preprostih primerih spoznajo, da sorodne vrste združujemo v rodove, sorodne rodove v družine, sorodne družine v redove, te v razrede, razrede pa v debla
- učenci razvrstijo živali v bližnjem ekosistemu v širše sistematske kategorije z uporabo določevalnih ključev
- učenci spoznajo osebni razvoj živali (embrionalni in postembrionalni razvoj – neposredni in posredni) in preobrazbo (popolna, nepopolna preobrazba) na izbranih primerih
9. razred:
BIO:
- učenci spoznajo nekatere redke in ogrožene vrste v lastnem okolju
- učenci spoznajo, da sorodne vrste združujemo v rod, te pa v družino, red, razred in deblo
"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."
Vsebino je omogočil
Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.
V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:
- Biosferno območje Julijske Alpe
- Biosferno območje Kras
- Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje
- Biosferno območje Mura
V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.
»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«
