Tekoče vode v Triglavskem narodnem parku
Habitati v Triglavskem narodnem parku
Izviri se nadaljujejo v potoke, ki se lahko zarezujejo globoko v površje. Nastanejo prepadne grape, soteske, vintgarji in korita. Vode v njih so hudourniškega značaja, saj ob nalivih hitro narastejo, ob suši pa celo presahnejo.
Temperatura vode v izvirih je celo leto konstantna in je enaka povprečni letni temperaturi najbližjega kraja.
Zaradi ostrih življenjskih razmer v njih živijo le drobne alge, mahovi, postranice in ličinke žuželk.
V zgornjem toku zaradi hitrosti vode ni veliko življenja, v spodnjem toku, kjer nastanejo zatišni tolmuni, pa najdemo celo vrsto organizmov. Ko se vode osvobodijo utesnjenega sveta, se razlijejo po širših dolinah. Največje reke v parku so Sava Bohinjka, Sava Dolinka in Soča. Bregove poraščajo jelše in vrbe, po prodiščih najdemo pionirske združbe, v vodi plavajo ribe.
Človek s spreminjanjem vodotokov, raznimi odplakami in športnimi dejavnostmi močno ogroža ta krhek življenjski prostor.
ALI VEŠ?
- Najnižji točka Triglavskega narodnega parka je v koritih, ki jih je izdolbla Tolminka.
- Sava Dolinka izvira v Tamarju. Nato takoj ponikne in se spet pojavi pri Ratečah.
Cilji učnega načrta
Tekoče vode v Triglavskem narodnem parku
Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.
4. razred:
DRU: Vsebinski sklop - Ljudje v prostoru:
- učenci spoznavajo osnovne geografske značilnosti naravnih enot Slovenije
- učenci raziskujejo in spoznavajo geografske pojave in procese na različne načine (pisni, grafični viri, film, neposredno opazovanje, anketiranje, kartiranje)
- učenci spoznajo naravne značilnosti domače pokrajine (relief, vode, prst, podnebje, kamnine, tla, rudnine)
5. razred:
DRU: Vsebinski sklop - Ljudje v prostoru:
- učenci spoznavajo osnovne geografske značilnosti naravnih enot Slovenije
- učenci raziskujejo in spoznavajo geografske pojave in procese na različne načine (pisni, grafični viri, film, neposredno opazovanje, anketiranje, kartiranje)
6. razred:
NAR:
- učenci spoznajo, da neživi dejavniki okolja določajo bivalne razmere za živa bitja in vplivajo na njihov način življenja (na primer na vlažnih rastiščih uspevajo drugačne rastline kot v suhih)
- učenci znajo opredeliti dejavnike nežive in žive narave ter spoznajo soodvisnost nežive in žive narave
9. razred
GEO:
-
učeneci spoznavajo geografske značilnosti Slovenije
"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."
Vsebino je omogočil
Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.
V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:
- Biosferno območje Julijske Alpe
- Biosferno območje Kras
- Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje
- Biosferno območje Mura
V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.
»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«
