Gozdne ptice na Kozjanskem

Gozdne ptice na Kozjanskem

Gozdne ptičje vrste za svoje preživetje potrebujejo obsežne gozdove.

Gozdne ptičje vrste za svoje preživetje potrebujejo obsežne gozdove.
Ščinkavec je ena od ptičjih vrst, ki je v gozdovih splošno razširjena. Nekatere vrste ptic, kot je na primer rumenoglavi kraljiček, pa za preživetje potrebujejo točno določen tip gozda.

Med gozdnimi pticami so nekatere selivke, ki se jeseni selijo v toplejše kraje in se spomladi zopet vrnejo. Drugi v gozdovih ostanejo celo leto, večinoma so to pretežno semenojede vrste. Katere gozdne ptice so najbolj značilne za Kozjansko?

ŠČINKAVEC je ena najbolj pogostih vrst v gozdovih na Kozjanskem.

Okroglo, dobro narejeno gnezdo si naredi iz mahu, lišajev in bilk. Postlano je z dlako in rastlinsko volno. Gnezdo postavi v rogovilo blizu debla.

Njegova prehrana so različne žuželke, žir, drobna drevesna semena in jagodičje. Pozimi rad obišče tudi prostor pod krmilnicami. Več o ščinkavcu TUKAJ.

Foto: Simon Kovačič

Vir: Kozjanski park.si

Majhna in živahna vrsta sinice daje vtis, da ima pod nadzorom vse okoli sebe.

PLAVČEK je eden tistih ptičev, ki pozimi zelo rad obiskuje krmilnice.

Za gnezdenje uporablja drevesna dupla, zidne luknje, gnezdilnice. Plavček mnogokrat gnezdi na nenavadnih krajih. Med pticami pevkami ima številčno največji zarod. V njegovem gnezdu se nemalokrat nahaja 15 jajc.

Naša najbolj številčna in najbolj poznana sova je LESNA SOVA.Strokovnjaki domnevajo, da ima najboljši nočni vid med vsemi pticami.

Pojavlja se v dveh barvnih različicah – v svetlo sivi in redkejši rdečerjavo pisani. Ponoči lovi miši, voluharje, rovke, polhe, žabe, male ptice pevke, večje žuželke in deževnike.

Poseljuje starejše listnate in mešane gozdove, gozdne robove in polja, tudi naselja.

Vir: Kozjanski park.si

Foto: Arhiv projekta LIFE-IP NATURA.SI

SREDNJI DETEL prebiva predvsem v hrastovih gozdovih.

Gnezdi v starih in odmirajočih drevesih. Nima tako močnega kljuna kot ostale vrste detlov, zato lahko izkljuva luknjo za gnezdo le v trhel les. Hrani se z žuželkami, pozimi mu teknejo tudi semena.

Zaradi pomanjkanja ustreznega gnezdilnega habitata je postal zelo redek in je ogrožen v evropskem merilu.

BELOVRATI MUHAR je selitvena vrsta, ki prezimuje v Afriki. V naše gozdove se vrne v drugi polovici aprila.

Ima zelo zanimiv način lovljenja. S preže poleti v zrak za letečo žuželko in se nato vrne na izhodišče.

Živi v svetlih listnatih gozdovih s starim drevjem, nemalokrat ga opazimo tudi v sadovnjakih. Ogroža ga pomanjkanje primernih naravnih gnezdišč.

Vir: Kozjanski park.si

Vir: Bizeljsko.si

ČEBELAR je ena najlepših ptic v Sloveniji. Iz prezimovanja na jugu se vrne v prvih dneh meseca maja.

Gnezdo si uredi v skoraj meter globokem rovu v vertikalni peščeni steni. Čebelarji so odlični letalci in lovijo večje leteče žuželke, predvsem kačje pastirje, čmrlje in čebele.

Najlepše jih je opazovati v začetku junija, ko je vzreja zaroda pri koncu in pogosto priletavajo v luknje, mladiči pa včasih že kar čakajo ob vhodu.

ALI VEŠ?

  • Od osemdesetih let prejšnjega stoletja v peskokopu v naselju Župjek pri Bizeljskem gnezdi kolonija čebelarjev. Število gnezdečih parov je različno, običajno med deset in dvajset. Za opazovanje je urejena opazovalnica, saj je prihod človeka pod steno moteč in ptice prenehajo s hranjenjem mladičev. Ob opazovalnici je tudi informativna tabla.
  • Čebelar je tako spreten, da čebelo ulovi kar med letom.

Cilji učnega načrta

Gozdne ptice na Kozjanskem

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.

 

1. razred

SPO:

  • učenci prepoznajo najpogostejše živali in rastline v bližnjem okolju

2. razred:

SPO:

  • učenec spozna nekatere živali in rastline
  • učenci spoznajo, da v različnih okoljih žive različna bitja (živali in rastline - park, živalski vrt, gozd,...)
  • učenci vedo, da se živali prehranjujejo z rastlinami, drugimi živalmi ali obojim

3. razred:

SPO:

  • učenci spoznajo živa bitja ter okolja v katerih žive
  • učenci zbirajo podatke o živih bitjih (s čim se hranijo, kje živijo, kako in kje se gibljejo)

4. razred:

NIT:

  • učenci znajo prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv v neposrednem okolju
  • učenci znajo povezati zunanji videz živali z njenim načinom življenja, spolom, okoljem ipd.

6. razred:

NAR:

  • učenci uporabijo določevalne ključe za prepoznavanje živih bitij in njihovo uvrščanje v sistematske enote

7. razred:

NAR:

  • učenci razvrstijo živali v bližnjem ekosistemu v širše sistematske kategorije z uporabo določevalnih ključev

9. razred

BIO:

  • učenci spoznajo nekatere redke in ogrožene vrste v lastnem okolju
  • učenci razumejo, da se biotska pestrost kaže na različnih ravneh (znotrajvrstna genetska pestrost, pestrost vrst v življenjskih združbah, pestrost ekosistemov)

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe        
  • Biosferno območje Kras         
  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje     
  • Biosferno območje Mura 

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«