Iskanje
Ščinkavec

Ščinkavec

Najpogostejši ptič klatež

Ta klatež je naša najmanjša in najpogostejša vrsta ščinkavca. Poleti njegovo petje odmeva po gozdovih in parkih, kjer samci označujejo svoje teritorije in privabljajo samice.

Ščinkavec (Fringilla coelebs)

Velikost:
  • 14 – 16 cm, razpon peruti 27 cm
Teža:
  • 18 – 24 g
Prehrana:
  • žuželke, žir, drobna drevesna semena, jagodičje, pozimi sončnice
Življenski prostor:
  • povsod po Sloveniji; od morja do visokogorja
Kraljestvo
  • živali

Deblo:
  • strunarji
Razred
  • ptice
Red
  • pevci
Podred
  • ščinkavci
Rod
  • Fringilla
Vrsta
  • ščinkavec

Ščinkavec živi v gozdovih, sadovnjakih, vrtovih, mestnih parkih in v živih mejah. Ptič pevec je pri nas pogosta celoletna vrsta. Poleti je bolj samotarski, pozimi se več ptic združi v jate.

Spomladi ima samec modrosivo glavo in tilnik, po trebuhu in licih je rdečerjav.

Čez peruti ima dve beli progi. Proti jeseni se perje na glavi in tilniku obarva rjavo. Samica je manj barvita, a ima podoben vzorec.

Ščinkavec zraste nekje do 16 centimetrov v dolžino. Gnezdi od aprila do julija. Gnezdo v krošnji sadnega ali gozdnega drevesa si uredi iz mahu, lišajev in bilk. Postelje ga z dlako in rastlinsko volno. Samica izvali štiri do šest jajc, ki so zelenorjava z rdečkastimi lisami.

Ta pevec se prehranjuje z drobnimi drevesnimi semeni, želodom, žirom, jagodičevjem, pozimi s sončnicami. Rad obiskuje talna krmišča, v klasično krmilnico redko zaide. Najdemo ga tako ob morju kot v visokogorju.

Če so ščinkavci v poletnih mesecih nekoliko bolj samotarski, se pozimi radi združijo v večje jate.

Pozabavaj se in reši sestavljanko z 35 koščki.

Cilji učnega načrta

Ščinkavec

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.

 

1. razred:

SPO: 

  • učenci prepoznajo najpogostejše živali in rastline v bližnjem okolju

2. razred:

SPO:

  • učenec spozna nekatere živali in rastline
  • učenci spoznajo, da v različnih okoljih žive različna bitja (živali in rastline - park, živalski vrt, gozd,...)
  • učenci vedo, da se živali prehranjujejo z rastlinami, drugimi živalmi ali obojim

3. razred:

SPO:

  • učenci spoznajo živa bitja ter okolja v katerih žive
  • učenci zbirajo podatke o živih bitjih (s čim se hranijo, kje živijo, kako in kje se gibljejo)

4. razred:

NIT:

  • učenci znajo prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv v neposrednem okolju
  • učenci znajo povezati zunanji videz živali z njenim načinom življenja, spolom, okoljem ipd.

6. razred:

NAR:

  • učenci uporabijo določevalne ključe za prepoznavanje živih bitij in njihovo uvrščanje v sistematske enote

7. razred:

NAR:

  • učenci razvrstijo živali v bližnjem ekosistemu v širše sistematske kategorije z uporabo določevalnih ključev

 

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe        
  • Biosferno območje Kras         
  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje     
  • Biosferno območje Mura 

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«