Iskanje
Šotna barja v Triglavskem narodnem parku

Šotna barja v Triglavskem narodnem parku

Zadnjo nedeljo v juliju obeležujemo mednarodni dan barij

Med strnjenimi gozdovi Triglavskega narodnega parka se na območju Pokljuke skrivajo posebni ekosistemi – šotna barja. To so območja stalno stoječe vode z nekaj decimetrov ali metrov debelo plastjo šote, ki jo preraščajo šotni mahovi.

Proces nastanka barij se je začel po zadnji poledenitvi. Po umiku ledenika so za njim ostala majhna jezera. V tisočletjih so se polagoma zapolnila z različnimi organskimi ostanki vodnih rastlin, ki so se naseljevale v jezero. Vse bolj kisla voda je omogočala rast in razvoj le nekaterim rastlinam.

Najbolj pogosti so bili šotni mahovi, ki še danes prevladujejo na površini barja. Šotni mahovi na vrhu stalno priraščajo, v spodnjem delu pa oglenijo. Površina se tako dviguje, zato ta barja imenujemo tudi visoka. Poleg kisle podlage je za barje značilno tudi pomanjkanje hranil in veliko temperaturno nihanje.

Šotna barja na Pokljuki so najbolj južno ležeča barja v Evropi.

Rastline so se na različne načine prilagodile takim razmeram. Nekatere pridejo do rudnin z mesojedostjo, druge živijo v sožitju z glivami. Vodo zadržujejo v tako imenovanih založnih celicah, med tkivom ali v prilagojenih organih. Kot zaščita proti prekomernemu izgubljanju vode so se pri nekaterih vrstah razvili usnjati listi ali razvejan koreninski sistem.

Večina živalskih vrst na šotnem barju lahko živi tudi na drugih mokriščih, v gozdovih ali travnikih. Stalno na barju prebiva le nekaj vrst kačjih pastirjev, stenic, metuljev, vodnih hroščev in ličink komarjev.

ALI VEŠ?

  1. Zaradi osuševanja za pridobitev kmetijskih zemljišč ali pridobivanja šote za kurjavo so bila šotna barja v preteklosti velikokrat uničena. Prav zaradi izredne občutljivosti so pokljuška šotna barja zavarovana tudi po evropski zakonodaji in vključena v omrežje Natura 2000.

Cilji učnega načrta

Šotna barja v Triglavskem narodnem parku

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti. 

 

1.razred

SPO:

  • učenci prepoznajo najpogostejše živali in rastline v bližnjem okolju

2. razred:

SPO:

  • učenci spoznajo nekatere živali in rastline

3. razred:

SPO:

  • učenci spoznajo živa bitja ter okolja v katerih žive

4. razred:

NIT:

  • učenci znajo prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv v neposrednem okolju
  • učenci znajo ugotoviti, da so živa bitja prilagojena na okolje, v katerem živijo, in da se do določene mere lahko prilagajo spremembam v okolju

6. razred:

NAR:

  • učenci znajo z uporabo določevalnih ključev prepoznati najbolj zastopane rastline v bližnjem ekosistemu (travnik, gozd) in jih razvrstiti v ustrezne sistematske skupine
  • učenci spoznajo, da neživi dejavniki okolja določajo bivalne razmere za živa bitja in vplivajo na njihov način življenja (na primer na vlažnih rastiščih uspevajo drugačne rastline kot v suhih)
  • učenci znajo opredeliti dejavnike nežive in žive narave ter spoznajo soodvisnost nežive in žive narave
  • učenci razumejo raznolikost zgradbe rastlin glede prilagoditve na okolje (npr. primerjava rastlin v sušnem, zmerno vlažnem in vodnem okolju)
  • učenci spoznajo, kako se je zaradi vpliva neživih dejavnikov spreminjala narava skozi dolga časovna obdobja (na primer oblikovanje zemeljskega površja)
  • učenci uporabijo določevalne ključe za prepoznavanje živih bitij in njihovo uvrščanje v sistematske enote

7. razred:

NAR:

  • učenci razvrstijo živali v bližnjem ekosistemu v širše sistematske kategorije z uporabo določevalnih ključev

9. razred:

BIO:

  • učenci spoznajo, da se ekosistemi spreminjajo in razvijajo (npr. primer sukcesije)
  • učenci spoznajo, da ima vsaka vrsta omejeno sposobnost prilagajanja na spremembe okolja in da vrsta izumre, če se okolje nenadno preveč spremeni

 

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe        
  • Biosferno območje Kras         
  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje     
  • Biosferno območje Mura 

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«