Pastirji in rudarji – prvi naseljenci Julijskih Alp

Visokogorski svet Julijskih Alp na prvi pogled ni ravno prostor, ki bi vabil ljudi, da se tam stalno naselijo. A možnosti rudarjenja, živinoreje, lova, nabiralništva in oglarjenja so jih vendarle privabile, da so naselili tudi ta košček planeta. Arheologi so našli dokaze, da je človek v Alpah živel že v bronasti dobi.

Do nedavnega je veljalo splošno prepričanje, da je bil visokogorski svet Julijskih Alp do 14. stoletja le redko obiskan in naseljen. A arheološke raziskave so dokazale prve stalnejše (sezonske) poselitve od zgodnje bronaste dobe do antike in zgodnjega srednjega veka.

Ostanki ali deli le-teh na površje pokukajo zaradi erozije, ljudje jih najdejo pri obnavljanju ali čisto pri vsakdanjih opravilih, kot je na primer oranje. Najdišča so zato velikokrat ogrožena, saj jih lahko uniči že najmanjši poseg.

Pri svojem delu arheologi uporabljajo različne pristope in tehnologije. Pred samim izkopavanjem preverijo zgodovinske vire o dogajanju na območju, natančno opazujejo oblike in strukture površja, ki bi lahko nakazovale na ostanke človekovega delovanja, opravljajo meritve in kartirajo območje – izrišejo zemljevide z vsemi najmanjšimi podrobnostmi.

Arheologi so ugotovili, da so prvi to območje naselili rudarji in pastirji. Ostanke so našli na Pokljuki, Komni in bohinjsko-tolminskih gorah. Najbolje so raziskane planine Klek, Vogel in Pečana.

Z arheološkimi raziskovanji v visokogorju arheologi želijo ugotoviti, kdaj je človek bival na tem območju in s kakšnimi gospodarskimi dejavnostmi se je ukvarjal. Raziskujejo ostanke njegovih bivališč, ugotavljajo, kako se je prilagajal okolju in kako je nanj vplival, ter kakšne stike je imel z dolino.

Čeprav je bila med vsemi rudninami v Julijskih Alpah najpomembnejša železova ruda, so znanstveniki ugotovili, da so se z rudarjenjem na tem prostoru začeli ukvarjati bistveno prej. Zraven se je razvilo tudi pašništvo, saj je predstavljalo način preživetja rudarjev, ki so v visokogorju iskali rudo.

Tako so nedolgo nazaj na planini Bošinka (Vodene Rupe) nad Dednim Poljem našli bronasti kravji zvonček iz rimske dobe. Najdba rimskega bronastega zvončka kaže na to, da je bilo območje Stare Fužine obljudeno že v rimski dobi.

ALI VEŠ?

1. Po arheoloških najdiščih Triglavskega narodnega parka je speljana pohodniška pot, ki se imenuje Železna pot.
2. Živinoreja je bila poleg železarstva, rudarstva in oglarstva pomembna gospodarska dejavnost na območju Bohinja vse do konca 19. stoletja.