Kaj je semenska banka?

Kaj je semenska banka?

Semenska banka je prostor, v katerem so pod posebnimi pogoji shranjena semena najrazličnejših vrst rastlin.
Temperatura je običajno precej nizka, v zraku pa skorajda ni vlage.

Na svetu je okoli 1750 semenskih bank.

Največja je bila leta 2008 zgrajena na Norveškem, na otočju Spitsbergen. 120 metrov dolg bunker v skali in ledu je zasnovan tako, da ga ne more usodno poškodovati niti asteroid ali jedrska raketa.

V tej banki je skladiščenih več kot milijon paketov, v katerih je po 5000 različnih semen z vsega sveta. Semena hranijo na temperaturi –18°C in v teh pogojih ohranijo kaljivost tudi dlje kot sto let. 

Največja semenska banka divjih rastlin je Milenijska semenska banka Royal Kew Gardens v Veliki Britaniji, kjer hranijo semena 2,4 milijarde rastlin, ki pripadajo 39100 različnim vrstam.

Semena so shranjena na -20°C, zaščitena pred poplavo, radioaktivnim sevanjem in bombnim napadom.

Ta semenska banka predstavlja najbolj raznolik genski vir divjih rastlinskih vrst na Zemlji in ji pravijo tudi globalna zavarovalna polica za shranjevanje in ohranjanje semen navadnih, redkih in ogroženih rastlin.

Imamo tudi v Sloveniji semenske banke?

SEVEDA!

Na Kmetijskem inštitutu, Hmeljarskem inštitutu, Biotehniški fakulteti v Ljubljani - oddelku za agronomijo in v Selekcijsko-poskusnem centru Ptuj.

Hranijo semena slovenskih avtohtonih sort poljščin in drugih vrst, na primer zdravilnih in aromatičnih, hmelja, sadnih vrst, jagodičevja. 

Manjša semenska banka divjih rastlin je v Botaničnem vrtu v Ljubljani, kjer hranijo približno 12000 vrečk s semeni okoli 3000 rastlinskih vrst. Semena hranijo na -18°C in obsegajo več kot 20 odstotkov vrst naše domače flore, tudi endemite in ogrožene rastlinske vrste. 

Glavni namen semenskih bank je ohranjanje genetske raznovrstnosti tako divjih rastlin kot tudi poljščin, zelenjadnic, sadnih vrst, krmnih in okrasnih rastlin.

Kaj pa je ohranjanje genetske raznovrstnosti?

Ohranjanje genov in njihove raznolikosti, ki nastane zaradi pestrosti okolja in življenjskih razmer.

Vsako živo bitje v sebi nosi svoj zapis DNK, po katerem se razlikuje od drugih. Delčku DNK, ki določa posamezno lastnost pravimo gen.

Semena kulturnih rastlin se hranijo predvsem zaradi določenih genov, ki jih žlahtnitelji potrebujejo pri ustvarjanju novih sort - da bi dosegli na primer večji pridelek, odpornost ali pa boljšo prehransko kakovost.

Zelje, cvetača, kolerabica,  brokoli, ohrovt in brstični ohrovt so dejansko predstavniki ene in iste vrste, ki ji botaniki pravijo Brassica oleracea.

Divja oblika, iz katere so ljudje vzgojili vse omenjene vrtnine,  še vedno raste po obalah Sredozemskega morja in Atlantskega oceana.

 Koruza se je razvila iz svoje daljne prednice, divje rastline iz družine travteosinte.

 Ljudje so jo z udomačevanjem in selekcijo preko tisočletij uspeli prilagoditi svojim potrebam, dobila je večje storže ter večja in bolj užitna zrna.

ALI VEŠ?

  1. Veliko število sort različnih kmetijskih rastlin je nastalo s procesi križanja in selekcije že v času Rimskega cesarstva
  2.  Hmm, od kdaj do kdaj je že trajalo obdobje tega cesarstva