Iskanje
Kozolci in druge sušilne priprave

Kozolci in druge sušilne priprave

Slovenci smo edini narod, ki pozna kozolec

Je to grad brez oken in vrat? Za kaj se uporablja? Tam, kjer so zime dolge, je treba za preživetje človeka in njegove živine krmo in mnoge druge pridelke pred shranjevanjem dobro posušiti.
Sušenje je eden od načinov, kako shraniti pridelke, da se ne pokvarijo.

Sušimo lahko tudi zelišča, gobe in še marsikaj drugega. Seno in otavo se suši v poletnih mesecih. Travo je treba kar najhitreje posušiti in spraviti na senik. Najboljša pomočnika pri tem sta sonce in veter. A kaj hitro lahko pridivja poletna nevihta in zmoči že skoraj povsem suho seno, ki so ga pridne roke obračale in sušile. Kaj storiti? Tu pride na vrsto človekova iznajdljivost. Najbolj preprost način zaščite sena pred dežjem je, da se ga spravi v kupe. A to je rešitev le za kratek čas.

Naši predniki so zato izumili kozolec. Navadno je to lesena stavba, pri kateri so med stebre postavljene late.

Na njih je mogoče sušiti in odložiti seno in druge pridelke, kot so različna žita, lan, konoplja, stročnice …

Poznamo več vrst kozolcev. Najbolj enostavno jih razdelimo na enojne in na dvojne – toplarje.

Kozolci so postavljeni na poljih ali v senožetih, nemalokrat stoji več kozolcev v gruči.

Najbolj znana je gruča kozolcev toplarjev, ki jim v Bohinju rečejo stogi, stoji pred vasjo Studor blizu Bohinjskega jezera. Uvrščeni so na seznam slovenske kulturne dediščine.

V vsaki slovenski pokrajini so kozolci malce drugačni. Razlikujejo se po obliki, velikosti in namembnosti. Velika pestrost arhitekture je značilna prav za prostor Julijskih Alp, kjer se stika več različnih kulturnih vplivov. 

 

 

V Zgornjesavski dolini prevladujejo enojni stegnjeni kozolci, za Bohinj so značilni toplarji, postavljeni v gručah (Studor) ali posamično na robovih vasi in na senožetnih planinah. Na Tolminskem so pogosti masivni dvojni kozolci z zidanimi slopi, na Bovškem za sušenje namesto stalnih naprav uporabljajo ostrgače – tanjša smrekova debla s prisekanimi vejami, na katere zlagajo krmo.

Zunanja podoba kozolca je odvisna od tega, v kateri slovenski pokrajini je kozolec postavljen ter od želja in finančnih zmožnosti lastnika. Kozolci so lahko okrašeni in izrezljani z različnimi motivi od rastlin, živali, verskih simbolov do likov iz kart, kot so pik, kara, srce in križ.

Ni več veliko mojstrov, ki bi znali postaviti kozolec “po starem”. Tudi njihov namen se je s časom spremenil. Zaradi sodobnega kmetovanja se seno v kozolcih suši le še redko.

V današnjem času pod (dvojnimi) kozolci največkrat shranjujejo kmetijske stroje, dostikrat pod njimi potekajo tudi družabna srečanja.

ALI VEŠ?

  1. Kozolec, poln dišečega sena, je bil včasih lahko tudi prijetno prenočišče za potepuhe. Rekli so, da spijo v gradu brez oken in vrat.

Slovar

  • SENO: (posušena) trava prve košnje
  • OTAVA: (posušena) trava druge košnje
  • LATA: prečni tram, drog v kozolcu
  • TOPLAR: dvojni kozolec
  • OSTRGAČA: prekla (fižolovka) z na pol okleščenimi vejami, na kateri se suši seno ali detelja

Cilji učnega načrta

Kozolci in druge sušilne priprave

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.

 

5. razred:

DRU: 

  • učenci razvijajo pozitiven odnos do naravne in kulturne dediščine

6. razred:

GEO: 

  • učenci spoznavajo naravno in kulturno dediščino Slovenije ter pomen gibanja v naravi
  • učenci razvijajo pozitivna čustva do domovine, občutek pripadnosti svojemu narodu in državi ter ljubezen do njene naravne in kulturne dediščine

GOS:

  • učenci spoznajo pojem in osnovne načine konzerviranja ter shranjevanja hrane in živil
  • vsebine: konzerviranje in shranjevanje - sušenje

7. razred:

GEO:

  • učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čuti pokrajinsko pripadnost

8. razred

GEO:

  • učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čuti pokrajinsko pripadnost

9. razred

GEO:

  • učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čuti pokrajinsko pripadnost

     

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe        
  • Biosferno območje Kras         
  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje     
  • Biosferno območje Mura 

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«