Kraške oblike na visokogorskem krasu
Kraške oblike v Julijskih Alpah so drugačne od tistih na Krasu
Julijske Alpe imajo apnenčasto površje in podzemlje. Površje je zaradi delovanja ledenikov ledeniško preoblikovano. Za Julijce je značilno gorsko podnebje z obilico padavin, zlasti snega. Padavinska voda v obliki dežja, snega in ledu v gorah pod drugačnimi pogoji raztaplja apnenec.
Za visokogorski kras so značilne navpične jame – brezna, ki so lahko zelo globoka. Na površju zaradi posledice raztapljanja apnenčaste podlage nastanejo konte, kotliči, žlebiči, škraplje, škavnice in lašte.
- Po velikosti so največje konte. To so večje vrtačaste kotanje, kjer najdlje ostane sneg.
- Kotliči so manjši od kont, navadno so globlji ter imajo strme ali navpične stene.
- Žlebiči nastanejo na gladkih, navadno razkritih apnencih. Padavinska voda se iz kapljic zbira v skupen tok in na površju ustvari ozke in plitke žlebovom podobne razjede.
- Škraplje so ožje in globlje od žlebičev in navadno nastanejo ob razpokah v kamnini.
- Škavnice so ponvam podobne vdolbine v apnenčasti kamnini. Imajo značilno ravno dno in izpodjedene robove. Nastanejo na mestih, kjer voda ne more prosto odtekati in se zato nabira ter s korozijo začne raztapljati kamnino.
- Lašti so gladke skalnate plošče.
Na takih terenih so kraške oblike še lepše vidne in izražene. Visokogorski kras je v suhih obdobjih leta, čeprav ga oblikuje voda, pravzaprav puščava brez kapljice vode, ker ta skozi sisteme razpok hitro ponikne v podzemni labirint.
ALI VEŠ?
- V kraški kotanji na Komni so izmerili najnižjo temperaturo v Sloveniji, kar -49, 1°C.
- Najgloblje brezno v Sloveniji je brezno Čehi 2 na Rombonskih podih na Kaninu. Globoko je 1370 m.
Cilji učnega načrta
Kraške oblike na visokogorskem krasu
Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.
4.razred
DRU:
-
učenci spoznajo naravne značilnosti domače pokrajine (relief, vode, prst, podnebje, kamnine, tla, rudnine)
6. razred:
NAR:
-
učenci prepoznajo in poimenujejo najbolj zastopane kamnine v Sloveniji (apnenec, dolomit, lapor, fliš)
"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."
Vsebino je omogočil
Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.
V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:
- Biosferno območje Julijske Alpe
- Biosferno območje Kras
- Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje
- Biosferno območje Mura
V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.
»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«
