Iskanje
Navadni slepec

Navadni slepec

Breznogi kuščar

Slepec ima rad vlažna in zaraščena mesta. Najdemo ga v gosti travi, rad zahaja tudi v vrtove. A ta kuščar se ne sonči rad na neposrednem soncu – kot preostali kuščarji.

Navadni slepec je na prvi pogled res podoben kači – a ni kača! Od ostalih kuščarjev se loči po tem, da ima zakrnele okončine in da se skriva pred neposrednim soncem. Rad ima vlažno okolje pod odpadlim listjem, najdemo ga v živih mejah, pod kamenjem, na travnikih, v gozdovih, pogosto zahaja v vrtove in kompostišča.

Od kač tega plazilca ločimo predvsem po tem, da ima na svojih majhnih očesih gibljive veke.

                                               Vir: Pixabay

Navadni slepec (Anguis fragilis)

Velikost
  • do 52 cm 
Teža
  • do 200 g
Prehrana
  • žuželke, pajki, deževniki, polži, majhni plazilci
Življenski prostor

  • v Sloveniji splošno razširjen
   
Kraljestvo
  • živali
Deblo
  • strunarji
Razred
  • plazilci
Red
  • luskarji
Družina
  • slepci
Rod
  • Anguis (slepec)
Vrsta
  • navadni slepec

Slepec ima rad vlažna in zaraščena mesta. Najdemo ga v gosti travi, rad zahaja tudi v vrtove. A ta kuščar se ne sonči rad na neposrednem soncu – kot preostali kuščarji.

Tako kot ostali kuščarji ima vidne ušesne odprtine. Z njimi pa vendarle ima tudi eno podobnost – razcepljen jezik.
Slepec ima rad vlažna in zaraščena mesta. Najdemo ga v gosti travi, rad zahaja tudi v vrtove. A ta kuščar se ne sonči rad na neposrednem soncu – kot preostali kuščarji.

Gladko in svetleče telo ima slepec pokrito z luskami. Hrbet je sive, rjave ali rdečkaste barve. Samica in mladi slepec imata na hrbtu rjavo progo. Zanimivo je, da lahko slepec v nevarnosti odvrže rep. Rep še vedno miga in tako preusmeri pozornost plenilca.

Slepec se prehranjuje z žuželkami, pajki, deževniki, stonogami in polži. Najraje pleni deževnike in gole polže. Njega plenijo volkovi, lisice, ptice, krastače in kače.

Breznogi kuščar prezimi v podzemnih luknjah, razpokah in podobnih mestih. Ko se spomladi prebudi, se začne pariti. Dva do tri mesece kasneje, nekje junija ali julija, se izleže 5 do 20 mladičev.

 

ALI VEŠ?

  1. Po obedu si slepec obriše sluz tako, da z glavo drgne levo in desno po travi in mahu

Cilji učnega načrta

Navadni slepec

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti. 

 

1. razred:

SPO: 

  • učenci prepoznajo najpogostejše živali in rastline v bližnjem okolju

2. razred:

SPO:

  • učenci spoznajo nekatere živali in rastline
  • učenci spoznajo, da v različnih okoljih žive različna bitja (živali in rastline - park, živalski vrt, gozd,...)
  • učenci vedo, da se živali prehranjujejo z rastlinami, drugimi živalmi ali obojim

3. razred:

SPO:

  • učenci spoznajo živa bitja ter okolja v katerih žive
  • učenci zbirajo podatke o živih bitjih (s čim se hranijo, kje živijo, kako in kje se gibljejo)

4. razred:

NIT:

  • učenci znajo prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv v neposrednem okolju
  • učenci znajo povezati zunanji videz živali z njenim načinom življenja, spolom, okoljem ipd.

6. razred:

NAR:

  • uporabi določevalne ključe za prepoznavanje živih bitij in njihovo uvrščanje v sistematske enote

7. razred

NAR:

  • učenci razvrstijo živali v bližnjem ekosistemu v širše sistematske kategorije z uporabo določevalnih ključev
  • učenci spoznajo osnovno zgradbo glavnih gradbenih tipov živali: enoceličarje (na primer evglene, paramecije ipd.), nevretenčarje (na primer vrtinčarje, ožigalkarje, polže, školjke, glavonožce, deževnike, pijavke, rake, stonoge, pajkovce, žuželke, morske ježke ali morske zvezde), vretenčarje (ribe, dvoživke, plazilce, ptiče, sesalce)
  • učenci spoznajo osebni razvoj živali (embrionalni in postembrionalni razvoj – neposredni in posredni) in preobrazbo (popolna, nepopolna preobrazba) na izbranih primerih

 

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe        
  • Biosferno območje Kras         
  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje     
  • Biosferno območje Mura 

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«