Iskanje
Navadni gož

Navadni gož

Najdaljša kača v Sloveniji

Navadni gož je z več kot dva metra dolžine največja kača v Slovenji. Nestrupeni plazilec je dobrodošel na vrtu, v sadovnjakih in vinogradih, saj pleni miši in voluharje.

Navadni gož živi po vsem svetu. Najdemo ga tudi skoraj povsod v Sloveniji, največkrat v svetlih listnatih gozdovih. Zadržuje se na sušnih predelih z veliko sonca, skrit med skalami ali razvalinami stavb. Je neverjetno spreten, dobro pleza po stenah in drevesih.

Hrbet je temno rjave do skoraj črne barve, posut z belimi pikicami. Trebuh ima bele do rumenkaste barve. Glede na siceršnjo velikost ima zelo majhno glavo. Za glavo ima svetlo liso, ki je izrazitejša pri mladičih.

V Sloveniji je gož zavarovana žival.

                                                                                                                                                                       

Vir: Pixabay

Navadni gož (Zamenis longissimus)

Velikost
  • do 225 cm, povprečno od 140 do 160 cm
Teža
  • do 1 kg
Prehrana
  • majhni sesalci, ptice in njihova jajca
Življenski prostor

  • po vsej Sloveniji, svetli listnati gozdovi
   
Kraljestvo
  • živali
Deblo
  • strunarji
Razred
  • plazilci
Red
  • luskarji

Podred
  • kače
Družina
  • goži
Rod
  • Zamenis
Vrsta
  • navadni gož
Navadni gož je z več kot dva metra dolžine največja kača v Slovenji. Nestrupeni plazilec je dobrodošel na vrtu, v sadovnjakih in vinogradih, saj pleni miši in voluharje.

Prehranjuje se z majhnimi sesalci, ptiči in njihovimi jajci. Tisti, ki se ga ne bojijo, ga s svojih vrtov, sadovnjakov in vinogradov ne preganjajo, saj poje veliko število miši, voluharjev in drugih škodljivcev. Žrtev pokonča tako, da se ovije okrog nje, jo stisne in zaduši.

Zimo navadni goži prespijo v skupinah. Jeseni se zavlečejo v prezimovališča, kjer otrpnejo in na dan zopet prilezejo šele spomladi. Kmalu potem, ko se prebudijo, se začno leviti in razmnoževati. Gož se pari maja ali junija. Samica v razpoke v tleh ali pod grmovje izleže tudi več kot 20 jajc. Mladiči se izvalijo po šestih do osmih tednih.

Navadni gož je nestrupena kača, ki v strahu tudi ugrizne. Ugriz sicer ni strupen, je pa boleč.

ALI VEŠ?

  1. Starim Grkom in Rimljanom je kača predstavljala koristno bitje. V njej so častili človeku prijazno božanstvo ter jo posvetili Eskulapu, bogu zdravilstva. Rimljani so imeli še zlasti v časti goža, zato je ta še danes marsikje upodobljen kot simbol zdravnikov in lekarnarjev.

Cilji učnega načrta

Navadni gož

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti. 

 

1. razred:

SPO: 

  • učenci prepoznajo najpogostejše živali in rastline v bližnjem okolju

2. razred:

SPO:

  • učenci spoznajo nekatere živali in rastline
  • učenci spoznajo, da v različnih okoljih žive različna bitja (živali in rastline - park, živalski vrt, gozd,...)
  • učenci vedo, da se živali prehranjujejo z rastlinami, drugimi živalmi ali obojim

3. razred:

SPO:

  • učenci spoznajo živa bitja ter okolja v katerih žive
  • učenci zbirajo podatke o živih bitjih (s čim se hranijo, kje živijo, kako in kje se gibljejo)

4. razred:

NIT:

  • učenci znajo prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv v neposrednem okolju
  • učenci znajo povezati zunanji videz živali z njenim načinom življenja, spolom, okoljem ipd.

6. razred:

NAR:

  • uporabi določevalne ključe za prepoznavanje živih bitij in njihovo uvrščanje v sistematske enote

7. razred:

NAR:

  • učenci razumejo, da v naravi ni koristnih ali škodljivih vrst, temveč so v antropogenih ekosistemih le z vidika človeka posamezne živalske in rastlinske vrste škodljive (npr. škodljivci poljščin in sadnega drevja, pleveli) ali koristne (čebele, plenilci škodljivcev)
  • učenci spoznajo osebni razvoj živali (embrionalni in postembrionalni razvoj – neposredni in posredni) in preobrazbo (popolna, nepopolna preobrazba) na izbranih primerih
  • učenci razvrstijo živali v bližnjem ekosistemu v širše sistematske kategorije z uporabo določevalnih ključev

9. razred:

BIO:

  • učenci spoznajo, da sorodne vrste združujemo v rod, te pa v družino, red, razred in deblo

 

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe        
  • Biosferno območje Kras         
  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje     
  • Biosferno območje Mura 

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«