Iskanje
Suhozidi niso samo na Krasu!

Suhozidi niso samo na Krasu!

Suha gradnja je pogosta tudi v alpskem prostoru

Na v zid zložene kupe kamenja največkrat naletimo na Krasu in v Istri. A te najdemo tudi v naših Alpah. Postavljanje zidov, ograj in stavb iz kamenja, pri katerem ne uporabimo veziva, imenujemo suha gradnja.

Suhozidna gradnja ali gradnja na suho je veščina zidanja brez uporabe veziva – malte, betona ali drugega veznega materiala.

           Vir: Pixabay

 

 

 

Najbolj enostavno je uporabiti kamen, pridobljen s čiščenjem neposredne okolice, in ga zložiti v kupe. S pobiranjem in uporabo kamenja se na eni strani poskrbi za urejenost in čistočo zemljišč, pridobijo se obdelovalne površine, na drugi strani se gradijo kamnite strukture in objekti.

Alpski prostor ima omejene količine površin, ki so po naravnih danostih primerne za obdelavo oziroma za kmetijsko rabo. Za poselitev in preživetje na takem območju je nujno prilagajanje na značilnosti pokrajine. Eden od načinov prilagajanja je izraba višje ležečih zemljišč na planinah za potrebe živinoreje – pašo in košnjo. Drugi primer prilagajanja okolju je suhozidna gradnja.

Gradnjo na suho največkrat povezujemo s Krasom, vendar kamnite zidove najdemo tudi v alpskem prostoru.

Načini gradnje se razlikujejo od naselja do naselja ter so na Krasu in v alpskem prostoru različni. Naši predniki so številna polja, travnike in druge površine očistili kamenja in nato s suhozidno tehniko spretno zgradili raznovrstne zidove in druge strukture.

Zidovi služijo oziroma so služili ograjevanju obdelovalnih in pašnih površin, razmejevanju, zaščiti, podpori, utrjevanju, izravnavi zemljišč …  

V suhozidih svoja bivališča najdejo številne živalske in rastlinske vrste, kar pripomore k večji biotski raznovrstnosti.

več TUKAJ

V zadnjih desetletjih so bili takšni zidovi in druge strukture zaradi spremenjenega načina življenja, razvoja tehnike in tehnologije ter upada kmetijske dejavnosti prepuščeni propadanju, saj nihče več ne skrbi za njihovo vzdrževanje.

ALI VEŠ?

  • Kamenje v zidovih se ogreje in zadržuje toploto. Zidovi so primerni za odlaganje jajc plazilcev. Ti jajca odlagajo predvsem na dnu zida, ker je tam več vlage.
  • Alpske suhozide in groblje (kamenje, nametano na kupu) lahko opaziš v Stari Fužini v Bohinju, v Trenti; kamniti suhozidi so ena od zanimivosti na Kamnu na kolesarski poti iz Tolmina v Kobarid.
  • Suhozidna gradnja je bila leta 2016 kot posebno znanje o prostoru ter rokodelsko znanje vpisana v Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije. Leta 2018 je Slovenija skupaj s še sedmimi drugimi državami to veščino umestila tudi na reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva UNESCO.

Cilji učnega načrta

Suhozidi

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti. 

 

1. razred:

SPO: 

  • učenci prepoznajo najpogostejše živali in rastline v bližnjem okolju
  • učenci prepoznajo razlike in podobnosti med rastlinami in živalmi

2. razred:

SPO:

  • učenci spoznajo nekatere živali in rastline
  • učenci spoznajo, da v različnih okoljih žive različna bitja (živali in rastline - park, živalski vrt, gozd,...)

3. razred:

SPO:

  • učenci spoznajo živa bitja ter okolja v katerih žive
  • učenci zbirajo podatke o živih bitjih (s čim se hranijo, kje živijo, kako in kje se gibljejo)

4. razred:

NIT:

  • učenci znajo prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv v neposrednem okolju
  • učenci znajo ugotoviti, da so živa bitja prilagojena na okolje, v katerem živijo, in da se do določene mere lahko prilagajo spremembam v okolju

6. razred:

NAR:

  • učenci uporabijo določevalne ključe za prepoznavanje živih bitij in njihovo uvrščanje v sistematske enote
  • učenci znajo z uporabo določevalnih ključev prepoznati najbolj zastopane rastline v bližnjem ekosistemu (travnik, gozd) in jih razvrstiti v ustrezne sistematske skupine
  • učenci spoznajo, da neživi dejavniki okolja določajo bivalne razmere za živa bitja in vplivajo na njihov način življenja (na primer na vlažnih rastiščih uspevajo drugačne rastline kot v suhih)
  • učenci znajo opredeliti dejavnike nežive in žive narave ter spoznajo soodvisnost nežive in žive narave

7. razred:

NAR:

  • učenci razvrstijo živali v bližnjem ekosistemu v širše sistematske kategorije z uporabo določevalnih ključev

9. razred:

BIO:

  • učenci spoznajo nekatere redke in ogrožene vrste v lastnem okolju
  • učenci spoznajo, da se ekosistemi spreminjajo in razvijajo (npr. primer sukcesije)
  • učenci razumejo, da se biotska pestrost kaže na različnih ravneh (znotrajvrstna genetska pestrost, pestrost vrst v življenjskih združbah, pestrost ekosistemov)

 

 

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe        
  • Biosferno območje Kras         
  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje     
  • Biosferno območje Mura 

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«