Suhi zidovi
Kamni brez vmesnega veziva so dom mnogim živalim in rastlinam
Suhe zidove je zanimivo opazovati. Od daleč delujejo kot nekakšne kamnite prepreke brez življenja. A vsak suhozid ima svojo mikroklimo ter svoje rastlinske in živalske stanovalce.
Vir: Pixbay
Kamni se zaradi lastne teže in pravilne postavitve vežejo kar med seboj. Suhi zidovi imajo svojo mikroklimo. To pomeni, da so razmere za življenje na in v zidu lahko povsem drugačne od bližnje okolice. Pogoji se lahko razlikujejo že na enem samem zidu. Na vlago in temperaturo močno vpliva to, kako je zid obrnjen, bolj so izpostavljeni kot njihova okolica, sonce jih prej segreje, sneg na njih hitreje skopni in podobno.
Podlaga suhih zidov je zelo prepustna za vodo, zato morajo biti rastline, ki na njih uspevajo, prilagojene na pomanjkanje hranil, na pomanjkanje vode ter na izpostavljenost različnim vremenskim razmeram. Najbolje so se prilagodile nekatere praprotnice, mahovi, sukulente oziroma sočnice in nekatere enoletnice.
Lukenj v zidovih ne zapolnjujejo le rastline. V njih se nekatere živali skrivajo pred plenilci, spet drugim kamenje služi kot odličen zaklon za lov. Zaradi razmer, ki jih zid ponuja, nekateri plazilci tu odlagajo jajca. Na dnu zidu je namreč bolj vlažno, hkrati se kamenje hitro ogreje in zadržuje toploto, kar je za jajca ugodno.
Na suhih zidovih lahko naletite na slepca, zelenca, črnico, navadnega goža, belouško, smokuljo, modrasa ter pozidno in črnopikčasto (samo na Primorskem) kuščarico. V razpokah in odprtinah suhih zidov svoj prostor najdejo tudi ose, čebele in mravlje.
Veter ali živali s svojimi iztrebki v špranje prinesejo tudi semena rastlin, ki ob ugodnih pogojih vzklijejo. Marsikje zidove prepleta grmovje ali celo drevesa, ki rahljajo strukturo.
Vir: Pixbay
Prav hitro zaraščanje z grmovjem in vraščanje dreves ob zidovih je povzročilo, da so se suhi zidovi marsikje poškodovali ali porušili. Z zaraščanjem terena se je razmnožila tudi divjad, zlasti divji prašiči, ki so s kopanjem v zidovih naredili prehode.
Mnogo lepih posnetkov suhih zidov in veliko podatkov o pomenu kamna na Krasu najdeš v dokumentarni oddaji RTV Slovenija: Zazidan kamen Krasa
ALI VEŠ?
- Suhi zidovi so del kulturne krajine. Večina suhih zidov je vpisanih v Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije.
- Slepca ne uvrščamo med kače temveč med kuščarje. Slepec nima nog, ker so zakrnele.
- V Sloveniji so ljudje v preteklosti to tehniko gradnje najdlje uporabljali na območju Krasa in Istre. Tam so take kamnite zidove uporabljali za zaščito obdelovalne zemlje pred živino ali uničevalnimi naravnimi pojavi, kot so nalivi, burja ter za razmejevanje posesti.
Cilji učnega načrta
Suhozidi
Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.
1. razred:
SPO:
- učenci prepoznajo najpogostejše živali in rastline v bližnjem okolju
- učenci prepoznajo razlike in podobnosti med rastlinami in živalmi
2. razred:
SPO:
- učenci spoznajo nekatere živali in rastline
- učenci spoznajo, da v različnih okoljih žive različna bitja (živali in rastline - park, živalski vrt, gozd,...)
3. razred:
SPO:
- učenci spoznajo živa bitja ter okolja v katerih žive
- učenci zbirajo podatke o živih bitjih (s čim se hranijo, kje živijo, kako in kje se gibljejo)
4. razred:
NIT:
- učenci znajo prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv v neposrednem okolju
- učenci znajo ugotoviti, da so živa bitja prilagojena na okolje, v katerem živijo, in da se do določene mere lahko prilagajo spremembam v okolju
6. razred:
NAR:
- učenci uporabijo določevalne ključe za prepoznavanje živih bitij in njihovo uvrščanje v sistematske enote
- učenci znajo z uporabo določevalnih ključev prepoznati najbolj zastopane rastline v bližnjem ekosistemu (travnik, gozd) in jih razvrstiti v ustrezne sistematske skupine
- učenci spoznajo, da neživi dejavniki okolja določajo bivalne razmere za živa bitja in vplivajo na njihov način življenja (na primer na vlažnih rastiščih uspevajo drugačne rastline kot v suhih)
- učenci znajo opredeliti dejavnike nežive in žive narave ter spoznajo soodvisnost nežive in žive narave
7. razred:
NAR:
- učenci razvrstijo živali v bližnjem ekosistemu v širše sistematske kategorije z uporabo določevalnih ključev
9. razred:
BIO:
- učenci spoznajo nekatere redke in ogrožene vrste v lastnem okolju
- učenci spoznajo, da se ekosistemi spreminjajo in razvijajo (npr. primer sukcesije)
- učenci razumejo, da se biotska pestrost kaže na različnih ravneh (znotrajvrstna genetska pestrost, pestrost vrst v življenjskih združbah, pestrost ekosistemov)
"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."
Vsebino je omogočil
Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.
V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:
- Biosferno območje Julijske Alpe
- Biosferno območje Kras
- Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje
- Biosferno območje Mura
V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.
»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«
