Iskanje
Otepovci

Otepovci

Sreča, rodovitnost in zdravje

V Zgornji Bohinjski dolini pred novim letom od hiše do hiše hodijo otepovci. Res, da so na prvi pogled podobni pustnim maškaram, celo kurentom, a otepovci ne preganjajo zime. Voščijo srečo, rodovitnost in zdravje ter pri tem pobirajo darove.

Otepovci in otepanje je star običaj, značilen za vasi Zgornje Bohinjske doline: Staro Fužino, Studor, Srednjo vas, Češnjico in Jereko. Zamaskirani fantje po vasi hodijo od hiše do hiše, voščijo srečo in zdravje ter pobirajo darove, kot so klobase, jajca in denar. Običaj otepanja se razlikuje od vasi do vasi. 

Otepovci so se razvili iz skupin rokovnjačev, ki so včasih iz planin v dolino zamaskirani hodili po hrano.

Običaj se je skozi stoletja ohranjal, le da so rokovnjače zamenjali mladi fantje, ki so v prihajajočem letu odšli na obvezno služenje vojaškega roka. Še pred vstopom v vojsko so se poveselili in pozabavali z domačini, ki so njihov prihod v hišo po ustaljenih pravilih tudi nagradili. Danes je ritual le malo spremenjen, sodelujoči fantje pa niso več vezani na naborništvo.

V Stari Fužini in Studorju otepovci po vasi hodijo na štefanovo, 26. decembra, medtem ko po vaseh Srednja vas, Češnjica in Jereka otepajo na silvestrovo, 31. decembra.

Vsaka vas ima svoje otepovce, tudi liki, vloge in kostumi se razlikujejo. Navadno si otepovci pred otepanjem razdelijo vloge, si pripravijo ali izdelajo kostume, pridruži se jim tudi harmonikar. V Stari Fužini na primer po vasi hodijo liki mêr, imenovan tudi notar, metlar, baba s košaro, tist', ki babo podpira, trogar, tist' z ražnjem, tist', ki dnar pobira in člani brez imena. Skupino vodi mêr, ki ga spremlja zapisnikar. Nosita običajna oblačila – bundo ali usnjen jopič. Vaščanom voščita novo leto in sprejemata darove, ki jih zapisnikar skrbno zapisuje. Ostali člani so napravljeni v kožuhe, čez glavo imajo poveznjeno masko z izrezanimi odprtinami za oči in usta. Tudi drugi liki igrajo svoje vloge. Tako na primer metlar pometa pred in za otepovci … in pometa zelo slabo. Baba v košari zbira jajca, tist', ki babo podpira, jo podpira.

 

 

Vsaka vas ima malo drugačne like in kostume.

Morda bi pomislili, da je otepanje le različica koledovanja – a ni. Koledniki so za darove prosili; pred hišo so zapeli in čakali, da jim odprejo in jih obdarijo.

Otepovci ne prosijo, oni zahtevajo, kar jim pripada.

Prihod otepovcev je navadno glasen in vesel. Če se zgodi, da jih kdo res ne spusti v hišo, se lahko iz njega ponorčujejo. A navadno so dobrodošli, saj prinašajo srečo.

 

ALI VEŠ?

  1. Pod Studorom se fantje za otepanje prvotno niso maskirali, razen maske babe s košaro. Z maskiranjem so začeli kasneje.

     

Cilji učnega načrta

Otepovci

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti. 

 

4. razred:

DRU:

  • učenci razvijajo pozitiven odnos do naravne in kulturne dediščine
  • učenci spoznajo naravno in kulturno dediščino domačega kraja/ domače pokrajine in razumejo, zakaj moramo skrbeti zanjo

5. razred:

DRU:

  • učenci razvijajo pozitiven odnos do tradicije; razumejo pomen ohranjanja tradicije (šege in navade, kulturni spomeniki idr.)
  • učenci razvijajo pozitiven odnos do naravne in kulturne dediščine

6. razred:

GEO:

  • učenci spoznavajo naravno in kulturno dediščino Slovenije ter pomen gibanja v naravi
  • učenci razvijajo pozitivna čustva do domovine, občutek pripadnosti svojemu narodu in državi ter ljubezen do njene naravne in kulturne dediščine

ZG:

  • učenci na primerih iz krajevne zgodovine opišejo najbolj znane šege in navade
  • učenci opišejo primere naravne in kulturne dediščine

7. razred:

GEO:

  • učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čuti pokrajinsko pripadnost

8. razred:

GEO:

  • učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čuti pokrajinsko pripadnost

9. razred:

GEO:

  • učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čuti pokrajinsko pripadnost

 

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe        
  • Biosferno območje Kras         
  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje     
  • Biosferno območje Mura 

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«