Otepovci in otepanje je star običaj, značilen za vasi Zgornje Bohinjske doline: Staro Fužino, Studor, Srednjo vas, Češnjico in Jereko. Zamaskirani fantje po vasi hodijo od hiše do hiše, voščijo srečo in zdravje ter pobirajo darove, kot so klobase, jajca in denar. Običaj otepanja se razlikuje od vasi do vasi.
Običaj se je skozi stoletja ohranjal, le da so rokovnjače zamenjali mladi fantje, ki so v prihajajočem letu odšli na obvezno služenje vojaškega roka. Še pred vstopom v vojsko so se poveselili in pozabavali z domačini, ki so njihov prihod v hišo po ustaljenih pravilih tudi nagradili. Danes je ritual le malo spremenjen, sodelujoči fantje pa niso več vezani na naborništvo.
V Stari Fužini in Studorju otepovci po vasi hodijo na štefanovo, 26. decembra, medtem ko po vaseh Srednja vas, Češnjica in Jereka otepajo na silvestrovo, 31. decembra.
Vsaka vas ima svoje otepovce, tudi liki, vloge in kostumi se razlikujejo. Navadno si otepovci pred otepanjem razdelijo vloge, si pripravijo ali izdelajo kostume, pridruži se jim tudi harmonikar. V Stari Fužini na primer po vasi hodijo liki mêr, imenovan tudi notar, metlar, baba s košaro, tist', ki babo podpira, trogar, tist' z ražnjem, tist', ki dnar pobira in člani brez imena. Skupino vodi mêr, ki ga spremlja zapisnikar. Nosita običajna oblačila – bundo ali usnjen jopič. Vaščanom voščita novo leto in sprejemata darove, ki jih zapisnikar skrbno zapisuje. Ostali člani so napravljeni v kožuhe, čez glavo imajo poveznjeno masko z izrezanimi odprtinami za oči in usta. Tudi drugi liki igrajo svoje vloge. Tako na primer metlar pometa pred in za otepovci … in pometa zelo slabo. Baba v košari zbira jajca, tist', ki babo podpira, jo podpira.
Morda bi pomislili, da je otepanje le različica koledovanja – a ni. Koledniki so za darove prosili; pred hišo so zapeli in čakali, da jim odprejo in jih obdarijo.
Prihod otepovcev je navadno glasen in vesel. Če se zgodi, da jih kdo res ne spusti v hišo, se lahko iz njega ponorčujejo. A navadno so dobrodošli, saj prinašajo srečo.
Pod Studorom se fantje za otepanje prvotno niso maskirali, razen maske babe s košaro. Z maskiranjem so začeli kasneje.
Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.
4. razred:
DRU:
5. razred:
DRU:
6. razred:
GEO:
ZG:
7. razred:
GEO:
8. razred:
GEO:
9. razred:
GEO:
"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."
Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.
V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:
V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.
»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«