Gregorjevo

Gregorjevo naznanja slovo od teme, saj se začenjajo daljši dnevi, ki so s seboj prinesli več dnevne svetlobe. Tako so lahko čevljarji, kovači in drugi rokodelci, predvsem v krajih na Gorenjskem, prenehali delati ob umetni svetlobi, sveča in kasneje petrolejska svetilka nista bili več potrebni, saj je bilo že dovolj naravne svetlobe. V nekaterih obrtniških in delavskih krajih Gorenjske so pred 2. svetovno vojno govorili, da sv. Gregor luč v vodo vrže. V manjše reke in potoke so vrgli kos lesa z gorečim, v smolo namočenim oblanjem ali svečo. Od takrat se je ohranila navada, da spustijo ''vuč u vodo'', kar dandanes vidimo v obliki številnih gregorčkov – hišic, barčič s svečami, ki jih otroci spuščajo v potoke.  

Vir: Pixabay

ALI VEŠ?

1. Na gregorjevo je vezanih kar nekaj šeg in običajev. Dekleta so se včasih zvedavo ozirala v nebo.  Prva ptica, ki jo je dekle videlo, je namreč naznanjala, kakšnega moža bo mladenka dobila. 

2.  Na predvečer praznika "gregorčke" v vodo spuščajo marsikje po Sloveniji. Najbolj znana prizorišča so po Tržiški Bistrici v Tržiču, Kropi, Kamni gorici ter po Gradaščici v Ljubljani. V Kropi in Kamni Gorici so po Kroparici in rakah, ki vodijo iz Lipnice, spuščali barčice, v Železnikih so po Selški Sori spuščali deščice, na katere so dali nekaj smole in jo zažgali. 

3. V Kropi so šli na dan spuščanja gregorčkov na ‘tičjo svatbo’. Ptice so imele svojo ‘ohcet’ in dobrote - suho sadje in pogače s ptičje ohceti so ostale v grmovju in na drevesih, kjer so jih otroci lahko poiskali in se posladkali. Na ta način so starši razveselili svoje najmlajše.

4. Najstarejši zapis o šegi spuščanja ognja po vodi sega v leto 1854 in so ga našli v Železnikih.

5.  Do 16. stoletja, ko je veljal stari julijanski koledar, je sv. Gregor godoval na prvi pomladni dan ob spomladanskem enakonočju. S tem, ko so leta 1582 spremenili koledarski sistem iz julijanskega v gregorjevega, se je gregorjevo premaknilo nazaj, zato ga sedaj praznujemo 12. marca. Novo razdelitev leta je vpeljal papež Gregor XIII. in v Avstrijskem cesarstvu je koledar začel veljati leta 1584. Po papežu Gregorju XIII. se zato imenuje tudi gregorijanski koledar, ime praznovanju pa je dal Gregor I., pogosteje imenovan Gregor Veliki. Gregor Veliki je umrl 12. marca 604. Njegovega godu zdaj Rimskokatoliška cerkev ne obhaja več na dan njegove smrti, temveč 3. septembra, na dan, ko je postal papež. Njemu na čast je v Sloveniji sezidanih sedem cerkva.

6. Po legendi je sv. Gregor kot dojenček do rokodelca – mlinarja – priplaval v lesenem predmetu po vodi.