Kamnite primorske stavbe
Raznolikost stavb na primorski strani Julijskih Alp
Glavna razlika med gorenjskimi in primorskimi hišami je ta, da se na Gorenjskem pri gradnji uporablja več lesa, na Primorskem pa več kamna.
Prepletata se dve kulturi: alpska in sredozemska – lahko bi rekli tudi gorska in primorska. A tudi na Primorskem se hiše v okolici Kobarida in Tolmina razlikujejo od tistih v Trenti in okolici Bovca. Strokovnjaki glede na skupne značilnosti razlikujejo dva primorska alpska stavbna tipa: kobariško-tolminski stavbni tip in bovško-trentarski stavbni tip. Zaradi stika z drugimi območji se stavbni tipi tudi prepletajo.
KOBARIŠKO-TOLMINSKI STAVBNI TIP:
Bolj kot se od Alp bližamo morju, milejše so zime in strehe so manj strme. V Kobaridu in na Tolminskem imajo strehe manjši naklon. Tradicionalno so bile krite s slamo. Imajo tudi značilne ganke – zunanje hodnike po daljši stranici fasade, a so drugačni od gorenjskih. Po podrobnostih lahko ugotovimo, da se nahajamo v bližini sredozemskega prostora: kamniti portali, okenski okviri, zunanja stopnišča … Zaradi razgibanega terena so hiše velikokrat postavljene v breg. Stanovanjski del je ločen od hlevov in senikov. Slednji tudi niso pod isto streho, kot je to primer v Bohinju.
Na tolminsko-kobariškem območju se pojavljajo tudi samotne kmetije – celki, česar na Gorenjskem ne boste našli. Na planinah so stavbe zidane iz kamna. Ker je v hribih več snega, so strehe planinskih hiš strme, stavbe pa velikokrat stojijo v vrstah.
BOVŠKO-TRENTARSKI STAVBNI TIP:
Tudi tu so stavbe pretežno zidane. Stanovanjski del stavbe se največkrat nahaja nad hlevom. Hiše imajo strme strehe in na koncih čope. Krite so z lesenimi skodlami. Imajo značilno razporeditev prostorov: izba – črna kuhinja z vežo/''hiša'' – kamra.
Na planinah na Bovškem se večinoma pasejo ovce. Značilne pastirske stavbe združujejo hleve in senike s hišico – rečemo jim prestaje. Ob bivalnem delu stavbe (kuhinji) ločeno od stavbe stoji samostojen dimnik.
Slovar
- SKODLE: lesene deske, uporabljene za strešne kritine. V Sloveniji so skodle večinoma izdelane iz smrekovega, jelkovega ali macesnovega lesa. Praviloma mora biti les klan in ne žagan.
Cilji učnega načrta
Kamnite Primorske stavbe
Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.
4. razred:
DRU:
- učenci razvijajo pozitiven odnos do naravne in kulturne dediščine
- učenci spoznajo naravno in kulturno dediščino domačega kraja/ domače pokrajine in razumejo, zakaj moramo skrbeti zanjo
5. razred:
DRU:
- učenci razvijajo pozitiven odnos do naravne in kulturne dediščine
6. razred:
GEO:
- učenci spoznavajo naravno in kulturno dediščino Slovenije ter pomen gibanja v naravi
- učenci razvijajo pozitivna čustva do domovine, občutek pripadnosti svojemu narodu in državi ter
ljubezen do njene naravne in kulturne dediščine
ZG:
- učenci navedejo vrste gradbenega materiala ter sklepajo o namembnosti bivališč
7. razred:
GEO:
- učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čutijo pokrajinsko pripadnost
8. razred:
GEO:
- učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čutijo pokrajinsko pripadnost
9. razred:
GEO:
- učenci poznajo pomen slovenske naravne in kulturne dediščine in čutijo pokrajinsko pripadnost
- učenci ob primerih vrednotijo in razvijajo odnos do naravne in kulturne dediščine svoje domovine
"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."
Vsebino je omogočil
Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.
V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:
- Biosferno območje Julijske Alpe
- Biosferno območje Kras
- Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje
- Biosferno območje Mura
V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.
»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«
