Čebele prinašalke življenja

Čebele prinašalke življenja

Z opraševanjem čebele poskrbijo za razmnoževanje rastlin.

Za med pravimo, da je tekoče zlato. Je darilo čebel. A poleg medu in drugih čebeljih pridelkov čebele z opraševanjem rastlin poskrbijo za vsako tretjo žlico hrane na svetu.
Brez hrane ljudje ne bi preživeli. Tudi živali in rastline ne!

Čebele hrano najdejo na medovitih rastlinah.

 

To so tiste rastline, ki so bogate z medičino, cvetnim prahom in mano. S svojimi raznovrstnimi barvami in vonji te rastline privabljajo čebele in druge žuželke, kot so metulji in čmrlji. Zagotavljajo hrano žuželkam in hkrati poskrbijo za svoj obstanek.

Rastline skozi svoje cvetove izločajo sladko tekočino, ki jo imenujemo medičina ali nektar. Vsak cvet vsebuje tudi cvetni prah ali pelod, ki nastaja v prašnikih. Ker ga čebele potrebujejo za svojo prehrano, ga tudi nabirajo.

Med nabiranjem cvetnega prahu, medičine in mane čebele hkrati poskrbijo še za opraševanje rastlin. Ob obiskovanju cvetov se pelod oprime čebeljih dlačic, čebela pa ga nato prenaša s cveta na cvet. Čebele poskrbijo za prenos peloda ali cvetnega prahu na brazdo pestiča druge rastline iste vrste in s tem bistveno vplivajo na pridelavo plodov oziroma semen, s katerimi se rastlina razmnožuje. Plodovi so seveda tudi hrana številnim živalim.

Avtohtona pasma slovenske čebele je kranjska čebela oziroma kranjska sivka. Prepoznaš jo po sivih obročkih na zadku in rjavkasto sivih dlačicah na oprsju. Slovi po svoji mirnosti in marljivosti.

Medovite rastline najpogosteje najdemo na travnikih (cvetlice, trave … ), v gozdovih (lipa, javor, kostanj, akacija …), na poljih (ajda, oljna ogrščica, sončnica, detelja …) in na domačih vrtovih (kumare, paradižnik, fižol, buče …). Čebele oprašujejo poljščine, sadna drevesa, začimbnice in dišavnice in druge rastline, ki so bistven del človeške prehrane. Oprašujejo tudi krmne rastline, s katerimi se hranijo živali, ki jih človek redi za svojo prehrano - mleko in mlečne izdelke, jajca in meso.

Čebele pridelajo več hrane, kot jo same potrebujejo za preživetje. Čebelarji vzamejo presežek medu, ki ga predelajo iz medičine in mane.

Človek v svoji prehrani že tisočletja kot sladilo in dodatek jedem uporablja med. Poleg medu uporabljamo tudi druge čebelje pridelke: cvetni prah, propolis, matični mleček in čebelji vosek. Čebelje pridelke uporabljamo tudi v zdravstvene in terapevtske namene, zelo razširjeni so tudi v kozmetiki.

ALI VEŠ?

  • Čebele imajo odličen spomin. Zapomnijo si smer leta, mesto svojega bivališča, barvo, okolico, prostor, na katerem so našle medičino in mano.
  • Čebela z vsakega izleta v panj prinese od 16 do 24 miligramov cvetnega prahu. To je kar desetina njene mase!
  • Okus in aroma medu je odvisna od vrste rastlin, na katerih čebele nabirajo medičino.

Slovar

  • MANA: sladke kapljice, ki jih izločajo različne ušice. Te živijo na rastlinah in srkajo rastlinske sokove. Ker ušice pojedo več rastlinskih sokov, kot jih potrebujejo za preživetje, jih del izločijo v obliki sladkih kapljic.

 

Cilji učnega načrta

Čebele prinašalke življenja

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti. 

 

1. razred:

SPO: 

  • učenci prepoznajo najpogostejše živali in rastline v bližnjem okolju

2. razred:

SPO:

  • učenci spoznajo nekatere živali in rastline
  • učenci spoznajo, da v različnih okoljih žive različna bitja (živali in rastline - park, živalski vrt, gozd,...)

3. razred:

SPO:

  • učenci spoznajo živa bitja ter okolja v katerih žive
  • učenci zbirajo podatke o živih bitjih (s čim se hranijo, kje živijo, kako in kje se gibljejo)

4. razred:

NIT:

  • učenci znajo prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv v neposrednem okolju
  • učenci znajo povezati zunanji videz živali z njenim načinom življenja, spolom, okoljem ipd.

6. razred:

NAR:

  • učenci spoznajo osnovno zgradbo cveta in jo povežejo z načini opraševanja
  • učenci razumejo, da pri nekaterih rastlinah opraševanje oz. raznašanje semen opravljajo živali, in poznajo s tem povezane načine za privabljanje živali
  • učenci spoznajo pomen rastlin in izdelkov iz rastlin za človeka – kot vir hrane, surovin in tehnološke energije (goriva)
  • učenci razumejo pomen oprašitve in oploditve

7. razred:

NAR:

  • učenci razumejo, da v naravi ni koristnih ali škodljivih vrst, temveč so v antropogenih ekosistemih le z vidika človeka posamezne živalske in rastlinske vrste škodljive (npr. škodljivci poljščin in sadnega drevja, pleveli) ali koristne (čebele, plenilci škodljivcev)

 

 

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe        
  • Biosferno območje Kras         
  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje     
  • Biosferno območje Mura 

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«