Triglavski dimek
Redka rumena visokogorska trajnica, ki spominja na regrat
Avtor: Peter Strgar
Avtor: Peter Strgar
Triglavski dimek (Crepis terglouensis)
| Velikost |
|
| Čas cvetenja |
|
| Rastišče |
|
| Razširjenost |
|
| Kraljestvo |
|
| Deblo |
|
| Razred |
|
| Red |
|
| Družina |
|
| Rod |
|
| Vrsta |
|
Triglavski dimek je v ostrem grušču in meliščih zasidran s kratko, močno koreniko. Nizkorastoča trajnica res spominja na regrat, a sodi v družino radičevk. Nizko steblo je pokončno in nosi samo en razmeroma velik rumen košek. Sestavljen je iz mnogih majhnih jezičastih cvetov, ki so združeni v socvetje. Škrbinasti listi so v pritlični rozeti. Plod je suh in opremljen z dlačicami. Vsa rastlina vsebuje grenak mleček. V višino zraste od tri do deset centimetrov.
Kako je triglavski dimek dobil ime? Konec 18. stoletja je živel zagrizen naravoslovec in gornik Balthasar Hacquet. Ukvarjal se je tudi z raziskovanjem rastlinstva v našem visokogorju. Ko se je leta 1779 po grušču vzpenjal proti Ledinam, kjer danes stoji planinska koča Planika, je utrgal neznano cvetlico. Tako zelo je spominjala na regrat, da jo je uvrstil v rod otavčičev ali jajčarjev in jo poimenoval po Triglavu. Kasneje so ugotovili, da gre za enega od dimkov, obdržali pa so prvič zapisano vrstno ime.
V Sloveniji je triglavski dimek redek. Raste v Julijskih Alpah okrog Triglava in drugih vrhov, ki se dvigujejo nad dolino Vrat.
ALI VEŠ?
-
Naša triglavska cvetica groba melišča krasi tudi v Alpah v Švici, Italiji, Avstriji in Nemčiji. Nikjer ni pogosta, povsod pa vedo, da je njen rojstni kraj v triglavskem kraljestvu. Prav zaradi tega je triglavski dimek uvrščen na Rdeči seznam slovenskih rastlinskih vrst.
Cilji učnega načrta
Triglavski dimek
Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.
1. razred:
SPO:
- učenci prepoznajo najpogostejše živali in rastline v bližnjem okolju
2. razred:
SPO:
- Učenci spoznajo nekatere živali in rastline
- učenci spoznajo, da v različnih okoljih žive različna bitja (živali in rastline - park, živalski vrt, gozd,...)
3. razred:
SPO:
- učenci spoznajo živa bitja ter okolja v katerih žive
- učenci zbirajo podatke o živih bitjih (s čim se hranijo, kje živijo, kako in kje se gibljejo)
4. razred:
NIT:
- učenci znajo prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv v neposrednem okolju
- učenci znajo razlikovati med rastlinami s cvetovi in rastlinami brez cvetov
6. razred:
NAR
- učenci uporabijo določevalne ključe za prepoznavanje živih bitij in njihovo uvrščanje v sistematske enote
- učenci znajo z uporabo določevalnih ključev prepoznati najbolj zastopane rastline v bližnjem ekosistemu (travnik, gozd) in jih razvrstiti v ustrezne sistematske skupine
- učenci spoznajo osnovno zgradbo cveta in jo povežejo z načini opraševanja
9.razred
BIO:
- učenci spoznajo nekatere redke in ogrožene vrste v lastnem okolju
"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."
Vsebino je omogočil
Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.
V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:
- Biosferno območje Julijske Alpe
- Biosferno območje Kras
- Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje
- Biosferno območje Mura
V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.
»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«
