Iskanje
Triglavska neboglasnica

Triglavska neboglasnica

Blazinasta modra triglavska lepotica

Visoko v gorah na gruščnatih tratah in skalnih razpokah v blazinah raste modra triglavska neboglasnica. Tudi ta rastlina je svoje ime dobila po najvišjem slovenskem vrhu.
Triglavska neboglasnica je blazinasta rastlina s svetlo modrimi cvetovi. Raste na gruščnatih tratah in v skalnih razpokah v visokogorju.

 

 

 

Triglavska neboglasnica (Eritrichium nanum)

Velikost
  • do 5 cm v višino, razrašča se v širino
Čas cvetenja
  • julij - avgust
Rastišče
  • grušč, skalne razpoke
Razširjenost

  • Alpe, Karavanke
   
Kraljestvo
  • rastline
Deblo
  • kritosemenke
Razred
  • dvokaličnice
Red
  • srhkolistovci
Družina
  • srhkolistovke
Rod
  • Eritrichium
Vrsta
  • triglavska neboglasnica

 

Triglavski svišč je od tri do šest centimetrov visoka cvetlica. Ima kratke, gosto olistane cvetoče in necvetoče poganjke. Pritlični listi so jajčasto suličasti. Venčna cev je ozka. Cvetovi so v obliki zvezde in imajo pet venčnih listov. Cevasta čaša ima suličaste zobce. Cveti v juliju in avgustu.

Svišč raste posamično na kamnitih pobočjih in suhih pašnikih, večinoma na z apnencem bogatih tleh. Pojavlja se predvsem v družbi čvrstega šaša, ponekod pa tudi zraven triglavske rože na višini od 1900 do 2700 m.

Modra visokogorska rastlina raste Julijskih Alpah, redkeje v Karavankah in Kamniško-Savinjskih Alpah.

ALI VEŠ?

  1. Klasično nahajališče triglavskega svišča v Sloveniji je južno pobočje Triglava.

Cilji učnega načrta

Triglavska neboglasnica

Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.

 

1. razred:

SPO: 

  • učenci prepoznajo najpogostejše živali in rastline v bližnjem okolju

2. razred:

SPO:

  • Učenci spoznajo nekatere živali in rastline
  • učenci spoznajo, da v različnih okoljih žive različna bitja (živali in rastline - park, živalski vrt, gozd,...)

3. razred:

SPO:

  • učenci spoznajo živa bitja ter okolja v katerih žive
  • učenci zbirajo podatke o živih bitjih (s čim se hranijo, kje živijo, kako in kje se gibljejo)

4. razred:

NIT:

  • učenci znajo prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv v neposrednem okolju
  • učenci znajo razlikovati med rastlinami s cvetovi in rastlinami brez cvetov

6. razred:

NAR

  • učenci uporabijo določevalne ključe za prepoznavanje živih bitij in njihovo uvrščanje v sistematske enote
  • učenci znajo z uporabo določevalnih ključev prepoznati najbolj zastopane rastline v bližnjem ekosistemu (travnik, gozd) in jih razvrstiti v ustrezne sistematske skupine
  • učenci spoznajo osnovno zgradbo cveta in jo povežejo z načini opraševanja

 

"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."

Vsebino je omogočil

Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.

V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:

  • Biosferno območje Julijske Alpe        
  • Biosferno območje Kras         
  • Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje     
  • Biosferno območje Mura 

V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.

»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«