Alpski kozorog
Votlorogi z najdaljšimi rogovi pri nas.
Alpski kozorog (Capra ibex)
| Velikost |
|
| Teža |
|
| Prehrana |
|
| Življenski prostor |
|
| Kraljestvo |
|
| Deblo |
|
| Razred |
|
| Red |
|
| Družina |
|
| Rod |
|
| Vrsta |
|
Taki rogovi ne odpadajo in navadno rastejo vse življenje. Pri kozlu so daljši in močnejši ter lahko merijo tudi več kot 1 meter, pri kozi so rogovi krajši in merijo do 30 centimetrov. Površina rogov samca alpskega kozoroga je na prednji strani močno grbava.
Ti predstavniki votlorogov se družijo v trope, le starejši samci so samotarji. Parijo se konec decembra in v začetku januarja; samica enega do dva mladiča, redkeje tri, skoti po dobrih petih mesecih brejosti. Kozliči se kmalu po skotitvi postavijo na noge.
Kot pove že ime, alpski kozorogi naseljujejo slovenske, italijanske, avstrijske, švicarske, francoske in nemške Alpe.
Zaradi lova so tega gibčnega kopitarja v 19. stoletju skoraj iztrebili.
Znova jih je pri nas naselil baron Julij Born, vsi danes pri nas živeči kozorogi izvirajo iz italijanskega narodnega parka Gran Paradiso.
ALI VEŠ?
- Alpski kozorog lahko skoči 2 metra v višino, z zaletom kar štiri metre.
- Kljub podobnemu imenu pripovedka o Zlatorogu ne govori o kozorogu temveč o gamsu!
- Alpski kozorog se uspešno pari z domačo kozo.
- V Julijskih Alpah so bili kozorogi ponovno naseljeni leta 1965 v dolini Zadnjice.
- Največja kolonija kozorogov v Sloveniji je na Kriških podih s Pihavcem, Bovškim Gamsovcem in Luknjo ter Sovatno in na Stenarju.
Cilji učnega načrta
Alpski kozorog
Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.
1.razred
SPO:
- učenci prepoznajo najpogostejše živali in rastline v bližnjem okolju
2. razred:
SPO:
- učenci spoznajo nekatere živali in rastline
- učenci spoznajo, da v različnih okoljih žive različna bitja (živali in rastline - park, živalski vrt, gozd,...)
- učenci vedo, da se živali prehranjujejo z rastlinami, drugimi živalmi ali obojim
3. razred:
SPO:
- učenci spoznajo živa bitja ter okolja v katerih žive
- učenci zbirajo podatke o živih bitjih (s čim se hranijo, kje živijo, kako in kje se gibljejo)
4. razred:
NIT:
- učenci znajo prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv v neposrednem okolju
- učenci znajo povezati zunanji videz živali z njenim načinom življenja, spolom, okoljem ipd.
6. razred:
NAR:
- uporabi določevalne ključe za prepoznavanje živih bitij in njihovo uvrščanje v sistematske enote
7. razred:
NAR:
- učenci spoznajo skupne značilnosti organizmov, na podlagi katerih jih uvrščamo v določeno skupino, in na preprostih primerih spoznajo, da sorodne vrste združujemo v rodove, sorodne rodove v družine, sorodne družine v redove, te v razrede, razrede pa v debla
- razvrstijo živali v bližnjem ekosistemu v širše sistematske kategorije z uporabo določevalnih ključev
- učenci spoznajo osebni razvoj živali (embrionalni in postembrionalni razvoj – neposredni in posredni) in preobrazbo (popolna, nepopolna preobrazba) na izbranih primerih
9. razred:
BIO:
- učenci spoznajo, da sorodne vrste združujemo v rod, te pa v družino, red, razred in deblo
"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."
Vsebino je omogočil
Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.
V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:
- Biosferno območje Julijske Alpe
- Biosferno območje Kras
- Biosferno območje Kozjansko in Obsotelje
- Biosferno območje Mura
V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.
»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«
