Velikost |
|
Teža |
|
Prehrana |
|
Življenski prostor |
|
Kraljestvo |
|
Deblo |
|
Razred |
|
Red |
|
Družina |
|
Rod |
|
Vrsta |
|
Navadni polh je glodavec, ki brez repa meri do 16 cm v dolžino. Rep je dolg skoraj toliko kot trup. Srebrno sive goste hrbtne dlake s starostjo dobivajo rjave odtenke, po trebuhu je polh bel. Ima velike oči, okoli njih pa temnejše sive dlake … kot da ima ogromne temne podočnjake.
Spomladi je polh zaradi zimskega spanja ves shujšan, jeseni pa je lahko njegova teža večja od čokolade v večji, 250-gramski, embalaži.
Najdemo ga v listnatih in mešanih kraških in gorskih gozdovih, rad zaide tudi v sadovnjake, parke, gorske koče in hiše.
Navadni polh se prehranjuje z želodom, žirom, storži, jagodičevjem, glivami, oreščki in semeni, preživi tudi z listjem in lubjem. Čeprav je rastlinojedec, na njegov jedilnik včasih zaide tudi kakšno ptičje jajce, mlada ptica ali žuželke.
Največkrat ga plenijo kune, podlasice, lisice in sove.
Polh ima dobro razvit sluh. Gibljiva ušesa, ki so obrasla z drobnimi in občutljivimi dlačicami, mu omogočajo, da razloči različne zvoke in vibracije. Ravno zato se polh brezhibno orientira v mraku. Stvari otipava z dolgimi, kakor antena premikajočimi se brki, s katerimi raziskuje okolico.
Polh se pari poleti. Po mesecu brejosti samica skoti od 2 do 7 mladičev, ki potem še en mesec dni sesajo mleko. Samostojni postanejo po približno 60 dneh.
Med zimskim spanjem lahko polh izgubi tudi polovico svoje telesne teže.
Polh je v Sloveniji lovna žival. Tradicionalni slovenski lov na polhe je prvič omenjen že v zapisih iz 13. stoletja.
Polhova ušesa zaznajo celo razliko med šumom vetra in letom metulja.
Polšina imenujemo polhovo luknjo oziroma domovanje.
Na gradu Snežnik se nahaja tudi Polharski muzej. V njem se lahko poučiš o značilnostih in življenju polhov. Prikazan je način tradicionalnega lova na polhe, ki je bilo na tem območju omenjeno že v trinajstem stoletju in je še vedno aktualno.
Učne enote, ki so objavljene na portalu Triglavska zakladnica, je mogoče povezati z različnimi učnimi načrti.
1. razred:
SPO:
2. razred:
SPO:
3. razred:
SPO:
4. razred:
NIT:
6. razred:
NAR
7. razred:
NAR
9. razred:
BIO:
"Analiza, evalvacija in uskladitev vsebin Triglavske zakladnice s programi in učnimi načrti za osnovne šole je bila izvedena z zunanjim sodelavcem, dr. Iztokom Tomažičem, avtorjem številnih gradiv za osnovnošolske naravoslovne predmete in predavateljem didaktike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani."
Biosferna območja so območja ekosistemov z bogato biotsko raznovrstnostjo. Namenjena so ohranjanju ekosistemov in njihove biotske raznovrstnosti ter spodbujanju trajnostnega razvoja ob vključevanju in sodelovanju lokalnega prebivalstva.
V Sloveniji so bila do leta 2018 opredeljena štiri biosferna območja:
V okviru projekta Sodelovanje med Las-i: Približjamo Unescova biosferna območja prebivalcem smo pripravili zanimive vsebine, ki bogatijo našo Triglavsko zakladnico.
»Za vsebino je odgovoren Javni zavod Triglavski narodni park. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.«